34. Folkart v mestu (ARG, CHI, ESP)

Folkart | folklora in ples | Folklorni festival
  • 19.00 - 20.00
  • Glavni trg,
  • Vstopnine ni.

Mestne ulice in trgi žarijo od živahnih barv, glasbe, plesa, petja in nasmejanih obrazov.

Mednarodni CIOFF® folklorni festival Folkart

Mariborski folklorni festival je znan in cenjen po vsem svetu, že desetletja pa je priljubljena ter želena destinacija tujih folklornih skupin. Folkart združuje svetovno tradicijsko kulturo, ki naše mesto za teden dni spremeni v živahno prestolnico ljudske kulture, obarvane z barvami mnogih kontinentov.

Prvi Folkart so takratni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora organizirali v veliki želji ustvariti svoj festival – naj bo enak, če ne boljši od vseh tistih, na katerih so plesali po svetu, so si zadali. In uspelo jim je. Ambiciozno zastavljen projekt je kaj hitro osvojil srca Mariborčanov, takoj pa ga je med svoje člane povabila svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d'Arts Traditionnels) in Folkart je še danes edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan s strani te vplivne organizacije. In ravno naš Folkart je bil prvi folklorni festival na svetu sploh, ki mu je leta 2013 s pokroviteljstvom čast izkazal UNESCO.

Pod okriljem Narodnega doma Maribor se je Folkart zasidral med najbolj vidne folklorne festivale sveta. Vsako leto mozaik svetovne kulturne tradicije dopolni s kakšnim novim biserom in letošnje leto jih bo spet kar nekaj. Kontrast, raznolikost, odličnost. K nam prihaja najboljša skupina gavčov iz dežele tanga, nogometa in govedine. Največji, povsod zaželeni profesionalci iz Argentine. Da njihova dežela ni le karnevalski Rio in nogomet, nam bodo dokazali plesalci in plesalke iz vroče Brazilije. Polinezijci, pa Čile? O, ja, saj so potomci ljudstva Rapa Nui, ene najstarejših civilizacij na planetu, z Velikončnega otoka. Mistika, duhovi, šamani in eleganca, vse to je kultura, tako značilna za Filipine. Seveda bodo zastopani tudi Evropejci. Poljska, država, ki je igrala pomembno vlogo pri odpiranju »železne zavese«, od koder je Nikolaj Kopernik, ki je sonce postavil tja, kamor spada. Uživali bomo v aragonski joti, ki ni enolončnica, ampak ples. Kitare, lutnje, kastanjete in – Španija. To pisano svetovno mešanico pa bo seveda začinila naša majhna deželica na sončni strani Alp, Slovenija.

V času, ko svet pada s tečajev, se bi morali vsi skupaj bolj zavedati, kako pomembni smo vsi ljudje in kako pomembna je kultura za identiteto vsakega naroda. Dovolimo si priznati, da imamo vrhunski, edinstven festival, in to tik pred nosom, na lastnem dvorišču, ki je cenjen po celem svetu – od Nove Zelandije, Indonezije, Afrike, Amerike, Kitajske do Evrope ... Takšne vrednote, kot so kultura, umetnost in šport nas združujejo, povezujejo in iz nas izvabljajo tisto najboljše. Slovenci, sploh pa Mariborčani, smo živahni, veseli ljudje. Gostoljubni. Dobri kot kruh. Malce občutljivi, pa vendar na pravi strani brega. Tako nas vidijo folkloristi, vsi ti tujci, ki bodo že 34. leto zapored prišli k nam, da bi nam z največjim ponosom predstavili svojo kulturo. Da, vse najlepše govorijo o nas tudi vsi tisti, ki so vseh prejšnjih 33 let plesali po Mariboru. Le zakaj jim ne bi verjeli in bili ponosni?

Bodimo ponosni nase in na naš Festival Lent ter na Folkart, ki je s statusom velikana trdno zasidran v folklornem svetu. Saj celo Argentinci, tisti iz enega največjih folklornih ansamblov na svetu, pravijo: »To je naš Folkart, to je naš Maribor!«


Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)

Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)

Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART - zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)


Sodelujoče skupine v letu 2022

1/ Argentina - Compañía artística »Gran ballet Argentino«, Córdoba
2/ Brazilija - Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile - Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini - Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska - Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija - Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija - Akademska folklorna skupina »Študent«, Maribor


1. ARGENTINA

Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba

Gavči. Tango. Ena najboljših, ena največjih argentinskih skupin. In zaljubljeni so v Maribor.

Argentina je dežela na koncu sveta, kjer sta še kako živi in močni tradicija gavčev (gaúchos), po vsem svetu znanih argentinskih pastirjev, in tradicija tanga, ki izhaja iz revnih četrti Buenos Airesa. Je dežela govedine, nogometa in dih jemajoče narave. V deželi med Andi in Južnim Atlantikom najdemo tropske province na severu in ledeno samoto na jugu. Sega vse do Ognjene zemlje (Tierra del Fuego), skupine otokov onkraj Magellanovega preliva.

Argentinci so znani kot najbolj »evropski« narod Južne Amerike. Ponosni, strastni, samozavestni. Zvesti so svoji tradiciji, svoji družini in svoji bogati zgodovini. Obilica tujih kulturnih vplivov se zato zrcali predvsem skozi njihovo lastno dojemanje tradicije. Druga stran njihovega življenja pa je nekakšna čudna melanholija, iz katere se je rodil tango. Argentinci so izumili edinstven način življenja, ki se vrti okoli njihovih odmorov za kavo. Pri njih nikoli ne veš, kdaj se pogovor konča in kje se začne tango. Ta žalostna glasba, ki hrepeni za vsem, kar so imeli kdajkoli radi, izvira iz pristaniških revnih četrti Buenos Airesa in jedkega dima cigaret. Tako se je pojavila ta argentinska melanholija, tako značilna za njihovo dušo. Med ledenimi gorami in mračnimi, soparnimi pristanišči se nenehno poraja vprašanje, kako vendar biti Argentinec? In kultura je tisti zadnji trden in učinkovit okop v borbi proti kaosu. Ta nenehni izziv smo spoznali že ob prvem gostovanju izjemne skupine Gran Ballet Argentino v Mariboru, leta 2003. Od takrat nas povezujejo pristne in trdne prijateljske vezi.

Gran Ballet Argentino. Profesionalno umetniško združenje, ki se od leta 1963 ukvarja z ohranjanjem argentinske glasbe ter plesov. Vrhunski plesalci, glasbeniki in pevci, ki so globoko povezani z duhom argentinskega ljudstva, njegovo osebnostjo in odnosom do življenja, nenehno potujejo po državi in svetu, da bi prikazali argentinske korenine in kulturo svoje dežele. Izrazite kretnje, izbrušena tehnika in globoka strast se zlijejo v identiteto in barvo, moč in ekspresivnost, spretnost in vrhunski stil.

Gran Ballet Argentino – v folklornem svetu pojem, ki požene kri po žilah in postavi kocine pokonci. Ni ga festivala na svetu, ki se ne bi boril za njihovo udeležbo. Če Gran Ballet Argentino nastopa na tvojem festivalu, to pomeni, da je festival dober. Kaj dober, vrhunski! In da nas bodo obiskali že tretjič, je privilegij. V pomlajeni zasedbi, a nekaj jih bo vseeno že tretjič obiskalo Maribor. V sporočilih, ki se redno pretakajo med Córdobo in Mariborom, je v januarju beseda dala besedo in evropska turneja 2022 je naenkrat dobila en velik ovinek. »Maribor? Letos? Aha, ni več plavajočega odra ... oh, škoda! Pa vseeno – veš kaj? Plesali bomo po vseh ulicah, po travi, če bo treba. Zakaj nisi rekla že prej? Pa pridemo, seveda pridemo. To je vendar naš Folkart, naš Maribor!«

Le kako se človeku ne bi smejalo?

2. ČILE

Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni.

Velikonočni otok. Ena najstarejših civilizacij na planetu. Zadnji biser neokrnjenega življenja.

Daleč, neskončno daleč, v Južnem Tihem oceanu leži polinezijski otok Rapa Nui, Velikonočni otok, špansko Isla de Pascua, in je eden izmed najbolj izoliranih otokov na svetu, saj je kar 2075 km oddaljen od najbližje naseljenega otoka. Pripada Čilu, od katerega pa je oddaljen 3500 km. Polinezijci ga imenujejo Te Pito o Te Henua, kar pomeni »popek sveta«. Prvotni prebivalci, ljudstvo Rapa Nui, so imeli nekaj prav očarljivih običajev, častili so celo bizarni kult ptic. Najbolj znani pa so po neverjetnih kipih, raztresenih po otoku. Ogromni izklesani monoliti, imenovani »Moai«, so nanizani ob vsej obali otoka, z obrazi, obrnjenimi v notranjost. Nekateri kipi so visoki tudi do 22 metrov, težki 80 ton in več. Vseh skoraj tisoč kipov je neverjetno delo človeških rok. Staroselci so verjeli, da skrivajo njihove duše. Zato so za sedanje prebivalce otoka kot »bratje, so družina«. Poklon tej izjemni polinezijski kulturi je izkazal tudi Unesco, saj jih je uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine.

Ljudstvo Rapa Nui je bilo ena najstarejših civilizacij na planetu, ker pa njihovi začetki temeljijo predvsem na ustnem izročilu, je marsikatera zgodba bolj ugibanje, sicer osnovano na obširnih raziskavah v novejšem času. Na Velikonočni otok so se najverjetneje priselili z Markiških otokov v Francoski Polineziji. Bili so strokovnjaki za obdelovanje zemlje, saj naj bi poznali celo nekaj gnojenju zemlje podobnega, s posebnimi pregradami iz skal pa so že vnaprej določali rast posameznih rastlin in s tem ohranjali vlažnost zemlje. V šestdesetih letih 19. stoletja pa so perujski trgovci s sužnji vdrli na otok in zajeli večino prebivalcev. Ob koncu leta 1888 je država Čile otok tudi uradno priključila.

Kultura ljudstva Rapa Nui je enaka polinezijski, hkrati pa spet čisto posebna. Ponosni so na svojo kulturo in na svoj otok, ki je eden zadnjih nedotaknjenih biserov na svetu, en sam muzej na prostem. In skupina Čilencev po nacionalnosti, potomcev ljudstva Rapa Nui, živečih v Barceloni, z veliko  ljubeznijo ter spoštovanjem goji avtentično kulturo svojih prednikov. Mahia v jeziku ljudstva Rapa Nui pomeni »darovanje«, kar jemljejo kot njihovo poslanstvo – podariti izkušnjo moči, čarobnosti in lepote te starodavne kulture. S posebnim žarom nam pripovedujejo zgodbe staroselcev, ki so na tem otoku živeli daleč od ostalega sveta in ustvarjali legende o bogovih ter duhovih bojevnikov.

Tako bo naš Folkart prvič gostil glasnike ljudstva Rapa Nui. Leta smo se trudili poiskati povezavo s tem oddaljenim kotičkom sveta, pa že skoraj obupali – saj je možnost pripotovati s te izolirane točke sredi prostranega oceana enaka makovemu zrnu. Včasih pa pomagajo naključja; ko se je ponudila priložnost, smo jo z obema rokama zgrabili. Namesto v nepregledne širjave oceana smo poslali povabilo v Barcelono.

Tako bo avtentična kultura Rapa Nui končno zasijala na našem odru, sredi Maribora.

3. ŠPANIJA

Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza

Jota, pa ni jed. La jota aragonesa. Je tradicionalna glasba in ples. Kitare, lutnje, bobni in orglice.

Kadar pomislimo na Španijo, najprej pomislimo na siesto, flamenko, agrume, sangrijo, odlično kulinariko in na Moto GP. Pa na njihove številne svetovno znane običaje, kot sta recimo tek pred biki v Pamploni in obmetavanje s paradižniki v Buñolu. Izjemna dežela. Na področju umetnosti in športa je v samem svetovnem vrhu. Pomembne osebnosti prihajajo iz Španije, ki so močno vplivale na dojemanje sveta, kakršen je danes; Krištof Kolumb, Pablo Picasso, Salvador Dali, Miguel de Cervantes, Antoni Gaudí, Montserrat Caballé, Plácido Domingo in nešteti drugi.

Bogata zgodovina je oblikovala današnje življenje Španije; za Rimljani so prišli Arabci, nato Goti, za njimi Mavri, po Habsburžanih pa so Burboni prinesli vsaj malo boljše čase. Po mračnem obdobju državljanske vojne se je Španija razvila v demokratično državo.

Danes je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu.

V folklori je Aragonija znana po joti, tipičnem tradicionalnem plesu, prestolnica Zaragoza pa je najbolj obiskana destinacija v regiji. Ni tako turistično znamenita, kot so Barcelona, Madrid, Sevilla in Valencia, vendar skriva dolgo, pestro zgodovino ter obilico izjemnih doživetij. Življenje v Zaragozi je ugodno tudi za mlade, ki se vedno znova vračajo v zavetje domačnosti. Družabno življenje je živahno in običajna so srečanja med znanci ter prijatelji, ki se ob dobri hrani in pijači družijo pozno v noč. So zelo povezani, med seboj naklonjeni, in radodarno si delijo poljube ter objeme.

Kot je za Andaluzijo značilen flamenko, je kulturna posebnost Aragonije vsekakor jota, La jota aragonesa, tradicionalna zvrst glasbe in plesa. Aragonska jota je najbolj znan izraz aragonske folklore. Naj bi izvirala prav iz te regije, je pa razširjena tudi drugje, na primer v Galiciji in Kataloniji. Začetki segajo v 18. stoletje, zaradi zahtevnosti plesnih korakov in načina petja pa je vrhunec svojega sijaja dosegla šele v 19. stoletju. Najbolj čiste oblike jote je še vedno mogoče najti v Zaragozi. Danes obstaja veliko sodobnih oblik, ki jih izvajajo različne folklorne skupine. Ples je poskočen, plešejo ga moški in ženske. Tričetrtinski ritem spremljajo kitare, lutnje, posebne orglice in bobni, predvsem pa kastanjete v rokah plesalcev. Skupina »Raíces de Aragón« (Korenine Aragonije) prihaja ravno iz Zaragoze in je ena najbolj reprezentativnih folklornih skupin v tej avtonomni skupnosti. Leta 1977 jo je ustanovil Angel Martínez Quesada, koreograf in režiser, ki je zbral nekatere tamkajšnje najboljše umetnike folklore z namenom, da bi nadgradil glasbo, pesmi in plese svoje dežele. Uspeh ni izostal; skupina je opravila izjemno nalogo pri obnovi že malce pozabljene tradicije. Po nastopu na velikem festivalu v Kanadi leta 1990 pa je to izjemno kulturo spoznala tudi svetovna folklorna javnost. Zaradi pestrosti ter posebnega aragonskega petja so bili pravo odkritje.

Zato se jih še posebej veselimo, glasnike Aragonije, saj česa podobnega pri nas še nismo videli.

 

Lokacija

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava