Zmaga! Zmagali ste. Dobili smo najbolj razplesan koncert jubilejnega tridesetega Festivala Lent, mi pa smo izgubili stavo. Zdaj znamo, ne? Hoooooruk! Santrofi! Kdo, kaj? Santrofi! Ime ganskih nadžanrskih »norcev«, ki ga bomo pomnili. Še dolgo. Kot je bil doooolg koncert ekipe Bajaga i Instruktori. Z razlogom smo dali prostor in umaknili sedeže, ne?

Izgubili smo stavo. Kdo je na Minoritih – Odru Nove KBM ostal na sedežih na Santrofi? Ha, nihče! Ja, dobili smo  najbolj »razplesan« koncert jubilejnega Festivala Lent. To je bilo ... To ... To ... Iščemo besede. Samo malo. Uh. Prevroče, predobro, premigetavo. Samo malo še. Da se pretegnemo. Od skakanja! Santrofi so že med koncertom rekli, da želijo takoj priti nazaj. Pa so, tehnično gledano, imeli dva koncerta že letos. Nenasitno rajanje teles in duha. Afrobeat je živ in zdrav in … lenta!

Darja Švajger in Andrej Šifrer sta vsak na svojem odru pokazala, zakaj in kako (p)ostaneš legenda, Vudlenderji so v Sodnem stolpu dokazali, zakaj so velika prihodnost tudi s komadi o tem, kako si lahko zavrnjen na festivalu (pa ne našem, joj, ne!) Bajaga i Instruktori pa so bili z razlogom prvi neosediščen koncert na Glavnem odru. Da to, kar so nam in sebi storili Santrofi, raje pustimo za konec. Vdih-izdih, vdih-izdih.

Ne živjo, joj, zdravo!

»Živjo! Joj, saj res, tu ni živjo, ampak zdravo!« nas je nagovorila prelestna Darja Švajger na Odru Triglav. Klasa bo ostala klasa. Poskusila je pravzaprav vse, da bi spremljevalca na klavirju Jako Puciharja spravila na noge. Ampak on je raje predel, nizal, podlagal za večne zimzelene skladbe. Toda čisto na začetku je Darja Švajger pokazala, zakaj ostaja njeno sedmo mesto na Evroviziji najboljša slovenska uvrstitev. Sama. Brez spremljave. V Prisluhni mi. Kako nežno, kako večno. In za iztek vročega popoldneva, ki je prinesel še bolj razgreto noč, je predvsem zelo pobožalo.

Kot so bodisi domače viže (Pesem o pomladi in prijateljstvu, Med iskrenimi ljudmi) ali tuje (New York, New York; Lili Marlen). In njeni nagovori so bili tako poučni kot prismuknjeni. »Sledi pesem, pred katero rada rečem, da je bila prepovedana, osovražena, ne vem, kaj vse (ni)so počeli z njo. Zame je pa ena najlepših. Saj ... prepoznali jo boste takoj in upam, da v njej uživali kot jaz,« je napovedala Lili Marlen. Po svoje pa je obeležila petdesetletnico skladbe Med iskrenimi ljudmi: »Lepo nam je, če smo v družbi iskrenih ljudi in če ni potrebno, da se sprenevedamo, temveč preprosto uživamo življenje.« Darja Švajger se je, mimogrede, na Festival Lent vrnila po desetih letih, zabeležila pa je osmi nastop.

Sedem sekund? Festival Lent da več!

Andrej Šifrer je bil zelo navihano razpoložen. O, ja. Še skoraj (pre)več je povedal kot pel. »Koliko časa že nisem bil v Mariboru! Katastrofa! Tri leta!« je nagovoril zbrane na Jurčkovem – Večerovem odru. Med publiko je imel tudi sopotnika Tomaža Domicelja, na odru pa spremljevalno zasedbo Mali oglasi. »A kdo vidi kakšen oblaček na nebu? Ljudje, poglejte kakšen dan!« je napovedal istoimensko skladbo.

Nemogoče je bilo oceniti, kdo je bil bolj nabrit, vesel, radosten. Najbrž kar Šifrer sam. O, pa kako si nas je privoščil. »Hvala za vljudnostni aplavz, ki traja sedem sekund!« se je »zahvalil« po izvedbi komada. Ampak, ha, Lent je pač Lent. Se je aplavz takoj podaljšal. Ah, Lenta se pač ne da kar tako ošvrkniti! »No, to je Maribor, kakršnega sem poznal. Vidim pa, da so prišla sama lepa dekleta in pametni 'desci'!« Saj smo vam rekli, tako našpičen je bil Šifrer, ki je 1. maja praznoval 70. rojstni dan, na Festivalu Lent pa smo ga gostili osmič, prvič po letu 2013. Vsakič na Jurčkovem odru.

Zato tukaj Lepa dekleta ljubijo barabe izpade ... No, legendarno. Sploh, če avtor sebe opiše, da je »malo bolj 'obšlesan', ampak vedno bolj pošten«. In razkril je, kako je (na)pisal pesmi. Trezen ali pijan? Podnevi ali ponoči? Srečen ali nesrečen? »Ni plana! Ker tisto nekaj me poganja, kar hudiča iz mene izganja!« je začel deklamirati svoj Oče naš. Ja, Šifrerjev nastop leta 2022 si bomo zapomnili po tem, da je ogromno – deklamiral! Pa saj. Za ta čas morda bolj primerno. »Hotel Orel je bil nekdaj moj svet v Mariboru. V tistih časih, ko je bilo pač drugače. Saj svet se vedno spreminja. Zdaj tako nimamo, recimo, več težav, ampak imamo izzive!« Saj se strinjamo, ne?

Hvala za zanimanje!

Obe okni sta bili odprti. Seveda sta bili. Tam gori. V Sodnem stolpu. Čeprav tokrat ni bilo polno-polno, je bilo pa zapolnjeno. To so ti Lent mini utrinki, biseri, »cukri«. O, ja. Vudlenderji imajo morda nenavadno ime – in prav je, da ga imajo. Ker – biti tako ubrisan ... Kako ubrisan? Evo, izvolite. »Ko sem se vrnil iz Linza v Slovenijo, in se spopadel s t. i. trgom dela, sem se prijavil na znan slovenski festival,« je priznal Tomaž Hostnik, ustanovitelj, avtor glasbe in besedil Vudlenderjev, »in rezultati sprva res niso bili rožnati, sem pa zato napisal skladbo – naslov je Hvala za zanimanje!«

In ne samo to. Pesmi so tako živahne izpod rok in nog in teles skrbno šolanih mladih glasbenikov, da si potem še prepevaš spremljevalne vokale in samoprepričevalni »Hvala za zanimanje / vse je vredu z mano«. Šestčlanska skupina, kjer si mikrofon delita Hostnik in Maša But, ki jo morda poznate iz 3:rma, nastopili sta tudi na Odru Triglav, se marljivo prijavlja na festivale (Popevka, Ema) in sodeč po slišanem, kdo vé. Morda pa. Izkočijo. Zmagajo? Zakaj pa ne! Že zato, ker so tako iskreni, pristni, norčavi, svobodni. O, ta mladost.

Brez sedišč, skoraj 2.000!

Ampak, prav preskoki, mešanica, širina je tisto, kar Festival Lent v svoji zadnji tretjini zares naredi za tako širok, premešan festival. Letos pa sploh. Mladost tu, izkušnje tam. »Lent v srcu! Za vedno!« je uvodoma na Glavnem odru zbrane nagovoril Žika Milenković, kitarist zasedbe Bajaga i Instrukturi. In to v (nekdanjem) dresu slovenske nogometne reprezentance. Sprva niso štedili nič in nikogar. Ne Bajaga, ne Instruktori. Prvi komad? Godine prolaze. Drugi komad? Red i mir. In samo dalje, gas in dolge luči. Izkušena zasedba, šesti nastop na Festivalu Lent, prvič po zdaj že oddaljenem letu 2009.

Bajaga ima kljub temu tako zvesto občinstvo, da smo umaknili sedišča. Prvič letos. Edinkrat? No, počakajmo do jutrišnjega zadnjega festivalskega dne, ko bo prost vstop za nastop Šukar in Džambo Aguševi Orchestra. Momčilo Bajagić – Bajaga je kmalu dobil okoli vratu kitaro in četudi jih ima že 62, je sploh v nenasitnem finišu koncerta pokazal, kaj vse še zna in zmore. S tisto svojo nizko lego za povrh. Uvod v Plavi Safir je nekaj, česar nihče ne bo pozabil. Mimogrede, bilo nas je skoraj dva tisoč! In v zahvalo so Bajaga i Instruktori igrali, če smo preračunali prav, odigrali najdaljši koncert, ponudili pa v repertoarju tudi manj izrazite, ampak nič manj znane komade. Bajaga tudi mlade še vedno pripravi, da plešejo z obračanjem pet in stopal v zraku. Aja, pa Ti se ljubiš na tako dobar način je bila še bolj rock'n'rollovska. Kako je to možno? Kako si lahko »še bolj rock'n'rollovski«? Ha! Kdor je bil, bo vedel.

Mednaslov

Za naziv koncert le(n)ta je kandidatur ... Že ožji izbor bi bil, no, širok. Ampak, ko pa gre pa za najbolj »razplesan« koncert, pa ... Mislimo, da imamo zmagovalce. O, ja. Ker tako lačni igranja, kot pa so na Festival Lent prileteli ganski Santrofi? Najprej so igrali že večer prej. Na jamu. In bi kdo mislil, da, ah, saj ne bodo tako začeli koncerta na večji strani Avditorija LGM, kjer imamo oder Minoriti – Oder Nove KBM. Emmanuel Eferi je bil že v prvem komadu brez majice. In delal kroge.

Ostala sedmerica pa je migala, brcala, skakala, plesala. To je tak izbruh, tak naval mešanic highlige glasbe in afrobeata. Celota, ki te vrže. Vrteli so se po tleh. Nas učili koreografijo. Neutrudno potiskali večer, že tako vroč, do izbruha. Kaj mislite, da se je zgodilo? Do drugega komada je bilo plesišče odprto, še pred polovico koncerta pa takšno skakanje, plesanje malo levo, malo desno, pa takšno, da so posnetki samo za mladoletne. To je bil tisti koncert, ko se razpleše. Stavo smo, torej, izgubili. Takoj. Na sedežih ni ostal skoraj noben.

»Zaigrali bomo še ne enega, ampak dva komada! Ampak samo pod enim pogojem!« Saj si lahko mislite, katerem. Da se pleše. Vsak dan. In po takem koncertu? Plešemo. V zadnja dva festivalska dneva! »Že zdaj si želimo nazaj!« so najavili Santrofi. O, ja. Mi tudi. Pa ne pozabite na Lacha afterjame: sinoči so Multiversal imeli, tako kot Santrofi, najboljše kitar-klaviature. Kaj? Ja, nič, pridite, pa vidite!

Izjava dneva

»Vidite to? Tako se dela!«Santrofi, ko se je občinstvo naučilo koreografijo

Številka dneva

1 – Bajaga je prvič nastopil na sodo leto (prej 2001, 2003, 2005, 2007, 2009)

Petkovi hiti, zicerji, priporočila!

Druga godba + Sodni stolp = Brina! Koooončno, po dooooolgih desetih letih, se vrača etno folk ekipa Brina, še danes sinonim za kvalitetno dehtenje. Od 20.30 v Sodnem stolpu.

• Inšpektor Jaka! Že lani nas je Vinko Šimek spomnil na retrosmeh, kot nas vselej tudi lokalna scena. Inšpektor Jaka in Lokalno aktualno prinaša šest imen na vselej zabavnem in polnem StandUpLentu. Od 21.00 dalje.

Ekskluzivni simfonični rock koncert v interpretaciji 40-članskega orkestra in zbora iz Novega Sada. Rock opera! Ena ura in 45 minut, v kateri Orkester in zbor Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada in Novosadski Big band veličastno obdelajo remek dela skupin, kot so Led Zeppelin, Queen, Pink Floyd, the Doors, AC/DC, The Beatles, Deep Purple in drugi. Aja, sedišča so že razprodana! Od 21.30 na Glavnem odru.

• Druga godba + JazzLent = Kutu! Hipnotična, hiperaktivna, nujna Etiopija. Kaj naj še napišemo? Aja, dress code? Samo najnujnejše! Od 22.00 dalje na Minoritih – Odru Nove KBM.

Aja, še to. Nocoj je še drugič Dokudoc večer v Parku Muzeja NO Maribor. Film? Ta dež ne bo ponehal / The Rain Will Never Stop. Zakaj? Da, če se pošalimo, damo dežju vsaj eno točko na letošnjem festivalu.

 

Piše. Jaša Lorenčič