Mestne ulice in trgi žarijo od živahnih barv, glasbe, plesa, petja in nasmejanih obrazov.

Mednarodni CIOFF® folklorni festival Folkart

Mariborski folklorni festival je znan in cenjen po vsem svetu, že desetletja pa je priljubljena ter želena destinacija tujih folklornih skupin. Folkart združuje svetovno tradicijsko kulturo, ki naše mesto za teden dni spremeni v živahno prestolnico ljudske kulture, obarvane z barvami mnogih kontinentov.

Prvi Folkart so takratni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora organizirali v veliki želji ustvariti svoj festival – naj bo enak, če ne boljši od vseh tistih, na katerih so plesali po svetu, so si zadali. In uspelo jim je. Ambiciozno zastavljen projekt je kaj hitro osvojil srca Mariborčanov, takoj pa ga je med svoje člane povabila svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d'Arts Traditionnels) in Folkart je še danes edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan s strani te vplivne organizacije. In ravno naš Folkart je bil prvi folklorni festival na svetu sploh, ki mu je leta 2013 s pokroviteljstvom čast izkazal UNESCO.

Pod okriljem Narodnega doma Maribor se je Folkart zasidral med najbolj vidne folklorne festivale sveta. Vsako leto mozaik svetovne kulturne tradicije dopolni s kakšnim novim biserom in letošnje leto jih bo spet kar nekaj. Kontrast, raznolikost, odličnost. K nam prihaja najboljša skupina gavčov iz dežele tanga, nogometa in govedine. Največji, povsod zaželeni profesionalci iz Argentine. Da njihova dežela ni le karnevalski Rio in nogomet, nam bodo dokazali plesalci in plesalke iz vroče Brazilije. Polinezijci, pa Čile? O, ja, saj so potomci ljudstva Rapa Nui, ene najstarejših civilizacij na planetu, z Velikončnega otoka. Mistika, duhovi, šamani in eleganca, vse to je kultura, tako značilna za Filipine. Seveda bodo zastopani tudi Evropejci. Poljska, država, ki je igrala pomembno vlogo pri odpiranju »železne zavese«, od koder je Nikolaj Kopernik, ki je sonce postavil tja, kamor spada. Uživali bomo v aragonski joti, ki ni enolončnica, ampak ples. Kitare, lutnje, kastanjete in – Španija. To pisano svetovno mešanico pa bo seveda začinila naša majhna deželica na sončni strani Alp, Slovenija.

V času, ko svet pada s tečajev, se bi morali vsi skupaj bolj zavedati, kako pomembni smo vsi ljudje in kako pomembna je kultura za identiteto vsakega naroda. Dovolimo si priznati, da imamo vrhunski, edinstven festival, in to tik pred nosom, na lastnem dvorišču, ki je cenjen po celem svetu – od Nove Zelandije, Indonezije, Afrike, Amerike, Kitajske do Evrope ... Takšne vrednote, kot so kultura, umetnost in šport nas združujejo, povezujejo in iz nas izvabljajo tisto najboljše. Slovenci, sploh pa Mariborčani, smo živahni, veseli ljudje. Gostoljubni. Dobri kot kruh. Malce občutljivi, pa vendar na pravi strani brega. Tako nas vidijo folkloristi, vsi ti tujci, ki bodo že 34. leto zapored prišli k nam, da bi nam z največjim ponosom predstavili svojo kulturo. Da, vse najlepše govorijo o nas tudi vsi tisti, ki so vseh prejšnjih 33 let plesali po Mariboru. Le zakaj jim ne bi verjeli in bili ponosni?

Bodimo ponosni nase in na naš Festival Lent ter na Folkart, ki je s statusom velikana trdno zasidran v folklornem svetu. Saj celo Argentinci, tisti iz enega največjih folklornih ansamblov na svetu, pravijo: »To je naš Folkart, to je naš Maribor!«


Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)

Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)

Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART - zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)


Sodelujoče skupine v letu 2022

1/ Argentina - Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija - Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile - Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini - Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska - Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija - Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija - Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija - Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora


1. BRAZILIJA

Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso

Ni le samba in ni le nogomet. Ni samo Rio. Je zibelka strastne predanosti lastni kulturi.

Brazilija je največja dežela na južnem delu ameriškega kontinenta, navzven raj na zemlji, navznoter pa sicer težavna, vendar fascinatna mešanica kultur, narodnosti in verovanj, zmes življenja prvotnih prebivalcev, južnoameriških Indijancev in prvih portugalskih priseljencev. Brazilci svojo kulturo dobesedno živijo. Je njihov način življenja. Ples in glasbo imajo v duši, v srcu, v nogah. Nenehno. Ritem in gibi, ki jim sami pravijo »ginga«, so nekaj posebnega. So dialog, ki se ves čas spreminja in več kot očitno so ga ohranili še iz davnih časov kolonizacije. Je pogovor skozi ples, ki je združil avtohtonost z evropskim in afriškim, predvsem pa preteklost s sedanjostjo.

Brazilija ni le samba in nogomet. Vsi poznamo Rio, karnevale in Péleja, manj pa smo seznanjeni s skoraj fanatično predanostjo tradiciji v preostalih delih te ogromne dežele, izven velikih mest.

Skupino Flor Ribeirinha je leta 1993 ustanovil Domingas Leonor, v skupnosti São Gonçalo Beira Rio, ki se nahaja na levem bregu reke Cuiabá v brazilski državi Mato Grosso. Skupnost je nastala v 18. stoletju na ozemlju Indijancev Coxiponês in na njihovo prisotnost še dandanes spominjajo fizične značilnosti prebivalcev, še posebej pa se zrcalijo v ritmu in plesnih korakih; tako Flor Ribeirinha v največji meri neguje tradicijo siriri plesa, tipičnega za zvezno državo Mato Grosso. Siriri je ljudski ples iz srednjezahodne regije Brazilije, več kot 200 let stara kultura, ki odraža brazilsko večkulturnost, oblikovano s strani Indijcev, temnopoltih, Portugalcev in Špancev. Glasba, telesni izraz in koreografija izražajo spoštovanje in celo kult prijateljstva, zato je siriri predvsem sporočilni ples. Nepogrešljiv je na zabavah, krstih, porokah in verskih praznikih, izvor njegovega imena pa je precej nejasen; nekateri verjamejo, da izhaja iz portugalske besede, drugi pa verjamejo, da je dobil ime po krilatem termitu s tem imenom in njegov način leta je bil navdih za plesne korake. Tako skupina Flor Ribeirinha manifestira čvrsto zakoreninjeno tradicijo skozi pestre plesne korake, vesele melodije in besedila, ki imajo skupen moto –  slaviti življenje ob reki, versko tradicijo in simbolne elemente kulture. Brazilci na splošno dajejo ogromen poudarek ohranjanju in izgradnji lokalne identitete. V nastope vpletajo nalezljiv ritem, usklajen in zaznamovan z utripom glasbe ter petja. Za njihovo glasbo je značilen oster, včasih celo monoton refren, z jasnim vplivom religioznega in s tolkali zaznamovanim vplivom dediščine afriške glasbe. Ples do potankosti razumejo kot izrazni medij, kjer je telo živahen instrument za predstavitev pomena simbolnih elementov. Flor Ribeirinha opravlja pomembno vlogo širitve tradicijske kulture ne samo po celi Braziliji, ampak tudi po svetu. In prav zares so nekaj posebnega. V Maribor smo jih vabili že pet let ... vredno je bilo čakati.

2. FILIPINI

Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu.

Dragulj jugovzhodne Azije. Dežela tisočerih otokov, legend in mistične folklore.

Filipini so otoška država v tropskem delu zahodnega Tihega oceana, ki jo sestavlja arhipelag več kot sedem tisoč otokov, poseljenih pa jih je manj kot polovica. Na Filipinih velja svoboda veroizpovedi, ki jo zagotavlja njihova ustava in je edina azijska država s katoliško večino; kar 90 odstotkov Filipincev se izreka za kristjane. Tako so muslimani največja verska manjšina v državi. Običaje in življenje Filipincev je v veliki meri oblikovala ravno religija. So prava mešanica zahodne in vzhodne kulture, ki vključuje tudi španski, ameriški, japonski, arabski in indonezijski vpliv. To kulturno raznolikost Filipinci skrbno negujejo in jo predstavljajo na številnih festivalih, znanih kot »fiestas«.

Starodavna filipinska kultura je temeljila predvsem na legendah iz ljudske folklore, ki je bila pred špansko kolonializacijo glavni temelj življenja. S pomočjo teh ljudskih pravljic so prenašali tradicijo in kulturna prepričanja iz roda v rod, skozi mnoge generacije.

Ljudje so izjemno prijazni in kljub revščini med najbolj srečnimi prebivalci našega planeta. Umirjeni, brez pretiranega hitenja, za našo evropsko miselnost vse preveč sproščeni, kar se točnosti tiče, živijo svoje življenje v prepričanju, da je optimističen pogled naprej edino, kar šteje.

Vizija in poslanstvo skupine Parangal je poklon filipinski tradicijski dediščini z ohranjanjem in promocijo plesa, glasbe ter filipinskih etničnih oblačil, vse pa temelji na podrobnih raziskavah, delavnicah in predstavah. Kulturo in umetnost Filipinov skrbno raziskujejo ter izkazujejo spoštovanje do avtohtonih načinov plesa, glasbe, življenja, obredov, tradicije ter oblačil. Njihov cilj je služiti kot most, ki povezuje sodobno s starodavnim in sedanjost s koreninami prednikov, saj želijo ohraniti svojo, filipinsko kulturo. »Parangal« pomeni poklon. Povezovanje tradicije z mističnimi elementi ter negovanje izjemno bogate kulture skozi raziskovanje in ohranitev avtohtone filipinske oblike umetnosti v tradicionalni glasbi, plesu ter kostumih – to so najbolj opazne značilnosti te skupine. Gojijo običaje, ki so plod filipinske skrivnostne tradicije in njihovi nastopi so prava paša za oči.

Zaradi pandemije večina azijskih folklornih skupin tudi v letošnjem letu ne bo potovala v Evropo. Zato smo se morali znajti in poiskati rajske Filipine nekje drugje. Člani legendarne filipinske skupine Leyte Kalipayan, ki nas je leta 2000 navdušila na našem Folkartu, so nas usmerili v Združene države in nas povezali, po njihovem mnenju ter priporočilu, z eno najboljših tradicionalnih skupin izven Filipinov, skupino Parangal iz San Francisca. In smo šli v akcijo.

Zato bomo lahko to izjemno kulturo letos po enaindvajsetih letih spet občudovali na našem festivalu.

3. POLJSKA

Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin

Nobelovi nagrajenci. Marie Curie, Chopin in Kopernik. Burna zgodovina. In pogumni, srčni ljudje.

Zaradi bližine te obširne države s skoraj 39 milijoni prebivalcev, od Maribora do Krakowa je približno 500 kilometrov, in tudi zaradi naših skupnih slovanskih korenin, imamo občutek, da Poljsko zelo dobro poznamo. Mogoče pa vseeno ne tako zelo? Seveda ima Poljska burno zgodovino, polno vzponov in padcev, še več pa kontroverznosti. Znana je po tem, da je kot vzhodna dežela postala zahodna in bila prvi medkulturni talilni lonec Evrope. Nekoč večkulturna država, kjer so živeli Poljaki, Ukrajinci, Belorusi, Litovci, Judje, Tatari, Armenci in Nemci, je danes skoraj enoetnična in pretežno katoliška. Je država s prvo ustavo v Evropi in s pristaniškim mestom Gdansk, ki je imelo glavno vlogo pri podiranju »železne zavese«. Poljska ima tudi eno največjih jezerskih območij v Evropi in preko 500 kilometrov dolgo obalo na Baltskem morju, z obilico lepih plaž. Voda, voda povsod.

Ima pa tudi 17 Nobelovih nagrajencev. Ena izmed njih je Marie Curie Sklodowska, ki je bila prva znanstvenica, in do zdaj edina, ki je prejela to prestižno nagrado kar dvakrat. Bila je tudi prva profesorica na pariški Sorboni. Vsi vemo, da je Nikolaj Kopernik postavil sonce tja, kamor spada. Le kdo ni bral romanov Henryka Sienkiewicza? In o Frédéricu Chopinu ni treba izgubljati besed.

Med mladimi evropskimi turisti pa je Poljska, razen po neizgovorljivih imenih mest, kot so Bydgoszcz, Rzeszow in Szczecin, znana tudi po tem, da so McDonaldsovi hamburgerji smešno poceni.

Poljska je dežela srčnih ljudi, ki stremijo k ambicioznemu napredku, hkrati pa ohranjajo slikovito tradicijo, ki jim veliko pomeni. Pravzaprav jo živijo. Polna je praznoverja, obredov ter praznovanj skozi vse leto. Nekateri so trdno zakoreninjeni v krščanstvu, prevladujoči religiji, drugi spet izhajajo iz poganskih obredov ob različnih letnih časih.

In študentska plesna skupina Jawor z Univerze za naravoslovje v Lublinu nam to lepoto prinaša na naš mariborski oder. Mladi, zagnani in srčni člani imajo skupen cilj ter se družijo v ansamblu predvsem zaradi ljubezni do svojih korenin in ljudske tradicije. Skupina že od samega začetka deluje pod okriljem svoje univerze in prikazovanje bogate tradicije postavlja na vedno višjo raven; izpopolnjujejo in nadgrajujejo ples, glasbo, predvsem pa raziskovanje in izdelovanje tradicionalnih kostumov, ki so bogati z vezeninami in čipkami, živahnih barv. Njihov repertoar je raznolik ter vsebuje mešanico plesov iz različnih regij Poljske, kot so Lublin, Chełm, Kaszuby, Šlezija, Podlasie, Kurpie, Wielkopolska, Opoczno, Łowicz, Resovia, Kraków, Żywiec, Sądeckie, Spiskie in Cieszyń. Izvajajo tudi številne najbolj znane narodne plese, kot so krakovienne, kouiaviak, poloneza in mazurka. V približno pol stoletja delovanja je skupina izvedla več kot 5000 koncertov in obiskala več kot 60 držav na vseh celinah.

Za letošnjo destinacijo pa so si izbrali prav naš Folkart.