30. Folkart

  • Ob 30. obletnici mednarodnega folklornega festivala Folkart
  • Trideset let do┼żivetij in spominov
  • Festival prijateljstva - ─Źestitke z vsega sveta
  • Folkart 2018: Praznujmo skupaj!

Ob 30. obletnici mednarodnega folklornega festivala Folkart

V juniju mesecu bo postal 30-letnik, z bolj zasidranim statusom velikana v folklornem svetu kot kdajkoli prej.

Pretiravanje? Ne. Pretiravanju ┼że na splo┼íno nisem naklonjena, tista ┬╗sredinska lo─Źnica┬ź je zame ┼że od nekdaj edina sprejemljiva realna slika med dvema poloma, v ┼żivljenju nasploh, kaj ┼íele v poklicnem. Zato verjetno lahko suvereno krmarim skozi vrtince modernega organizatorskega tornada. Za uspe┼íen rezultat, viden vsako leto na odru mariborskega Festivala Lent, ki je zrasel ravno iz Folkarta, je potrebno ┼że leta pred samim dogodkom metati mre┼że in trnke in lovke po celem svetu. Globalni festival lahko nastane le iz globalne mine┼ítre stoterih za─Źimb. Folkart je moja ljubezen. Ne morem re─Źi druga─Źe; v tradicijsko kulturo sem zaljubljena ┼że od malih nog. ┬╗Folklora┬ź, kot pravimo vsemu, kar di┼íi po ljudskem, je mnogo bolj kompleksna stvar kot zgolj ┼żivljenjske navade ljudi po svetu.


Folkart 2017 na mestnih ulicah

─îisto na za─Źetku so takratni ─Źlani Akademske folklorne skupine ┼átudent iz Maribora, na┼íi Kudovci, kot jim na kratko re─Źemo, ┼żeleli ustvariti tudi svoj festival. Da bo enak, ─Źe ne bolj┼íi od vseh tistih, na katerih so plesali po svetu. In jim je uspelo. Prva leta je ambiciozno zastavljen projekt ┼íe iskal svoj prostor pod mariborskim soncem, vendar ┼że ─Źisto osvojil srca Maribor─Źanov. Kot uspe┼ínega ga je ┼że takoj ┬╗vzela pod perutnico┬ź svetovna nevladna organizacija CIOFF┬« (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et dÔÇÖArts Traditionnels) in Folkart je ┼íe danes edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan s strani CIOFFA. 


1. mednarodni folklorni festival Maribor (1989)

Ko je pri┼íel pod okrilje Narodnega doma Maribor, se je uspe┼ína zgodba samo ┼íe nadaljevala; Kudovci so ostali pomemben ─Źlen organizacije, Narodnodomci pa smo dodajali barvne kamen─Źke v mozaik svetovne kulturne tradicije, saj smo si zadali nalogo v Maribor pripeljati najve─Źje bisere ljudskega izro─Źila z vseh celin sveta. Leta u─Źenja, spoznavanja, raziskovanja in trdega dela so nam pomagala, da je Folkart zavzel mesto enega najve─Źjih svetovnih folklornih festivalov. Leta 2013 sploh prvi na svetu, ki mu je svetovni UNESCO namenil ─Źastno pokroviteljstvo! Kje so ─Źasi, ko so nam prebivalci mesta hodili poro─Źat, ─Źe┼í, ┬╗tam na Glavnem trgu pa so neki ─Źrni, to so sigurno va┼íi!┬ź ÔÇŽ ali pa ÔÇŽ ┬╗tukaj, na avtobusni postaji, stoji nek ─Źuden avtobus, notri pa so eni ─Źisto druga─Źni! ┬ź ÔÇŽ seveda, to so bili ─Źasi brez mobitelov in GPS-ov. ─îasi, ko so Burjati k nam z avtobusom potovali 7 dni! In Bolgari! Ti so v celem letu v na┼ío pisarno poslali en sam faks s sporo─Źilom v polomljeni angle┼í─Źini ┬╗wi wil kam┬ź in pri┼íli 15 minut pred slavnostno otvoritvijo direktno na oder ter dvignili publiko na noge! Pa ko je ┼íef skupine iz ┼árilanke razlagal, da se na vsakoletno avdicijo prijavi 6000 ljudi, sprejmejo pa lahko samo 2; ÔÇŽ ko so Filipinci neutola┼żljivo jokali, mi pa z njimi, ko so odhajali od nas ÔÇŽ ko so Maori izjavili, da ne bodo nikoli pozabili Folkarta in Maribora ÔÇŽ temu pravim ┬╗cioff romantika┬ź.


Folkart 2001: Burjatija

Danes so ─Źasi druga─Źni, romantika pa je ostala. Ko so na lanskem Folkartu Hrvati iz Karlovca na odru razvili dve zastavi, svojo in slovensko, eno ob drugi, je na┼ía organizacijska klapa, zbrana blizu odra, z menoj vred jokala kot de┼ż. Saj za to pri vsem skupaj sploh gre! Svet folklornikov je en sam; seveda so prisotne razlike in druga─Źnost, vendar smo vpeti v vzajemen ob─Źutek skupnosti, pripadanja in iskrenega prijateljstva. Zato bom vedno poudarjala ÔÇô Folkart je glasnik enakosti in prijateljstva za ves svet! Skozi rast na┼íega svetovno prepoznavnega folklornega festivala sem rasla tudi sama in vsi ostali z menoj. Po korakcih premagujem celo  tisto pregovorno in tradicionalno slovensko poni┼żnost, ki nas zavira v bolj samozavestnem zavedanju, da delamo velike, odli─Źne in izjemne stvari!


Folkart 2003: ples dervišev

V tem na┼íem svetu, ki pada s te─Źajev, bi se morali vsi skupaj bolj zavedati, kako pomembno je ceniti lastne dose┼żke. Da imamo vrhunski, edinstven festival tik pred nosom, dobesedno na lastnem dvori┼í─Źu. Festival, ki ga hvalijo tujci po celem svetu. Od Nove Zelandije, Indonezije, Afrike in Amerike, od Kitajske do Evrope in Oceanije. Pa ne le tisti, ki so ┼że bili pri nas. Ti bi vedno znova radi pri┼íli.

Iskreno verjamem, da nas tak┼íne vrednote, kot so kultura, umetnost in ┼íport zgolj zdru┼żujejo ter povezujejo, iz nas pa izvabijo tisto najbolj┼íe. Kultura je identiteta nekega naroda! In Slovenci smo res nekaj posebnega. ┼áe posebej pa smo Maribor─Źani strastni, ┼żivi, veseli ljudje. Gostoljubni in dobri kot kruh, sicer ob─Źutljivi, ampak na pravi strani brega. ─îe vsi ti tujci, ki ┼że 30 let zapored prihajajo v na┼íe mesto in nam ┼żelijo predstaviti svojo kulturo, govorijo le najlep┼íe o prebivalcih mesta in o mestu samem ÔÇŽ zakaj jim ne bi verjeli? Zakaj ne bi bili ponosni? Lahko smo! Bodimo ponosni na na┼í Festival Lent in na na┼íega mladeni─Źa, na Folkart, ki je tik pred svojim tridesetim pragom, z bolj zasidranim statusom velikana v folklornem svetu kot kdajkoli prej.

Alenka Klemen─Źi─Ź, producentka Folkarta


 

Trideset let do┼żivetij in spominov

Naj vas ne zavedejo ─Źrno-bele fotografije: Folkart je vse od svojega prvega dne Mariboru podarjal mavri─Źno barvit utrip ┼íirnega sveta! 


Rojstna letnica festivala je 1989, njegov o─Źe in mama pa KUD ┼átudent. Da bi proslavili 25. obletnico delovanja, so neutrudni Kudovci, oboro┼żeni z bogatimi izku┼ínjami, v Maribor povabili skupine iz petih dr┼żav. Rodil se je Folkart, takrat poimenovan 1. Mednarodni folklorni festival. Podarili so ga svojemu mestu.


Folkart je s svojo aktivacijo dotlej opu┼í─Źenega Dravskega nabre┼żja za─Źel zgodbo o kulturi kot motorju za o┼żivljanje mesta, ki jo ┼że 26 let nadaljuje in tudi letos ve─Ź kot uspe┼íno pi┼íe Festival Lent. Tako so se nastopajo─Źi plesalci pred staro trto nastavili kameram leta 1989.


Leta 1990 je festival postal tudi del svetovnega festivalskega zdru┼żenja CIOFF┬«.


Folkart je svoj ┼żivahen utrip od prvega dne poklanjal mestu. Leta 1990 je tako pred tedanjim Merkurjem vzniknila cela folklorna vasica, kjer so si mimoido─Źi z zanimanjem ogledali predstavitve starih doma─Źih obrti.


Leta 1991 je festival zaznamovala osamosvojitvena vojna, zaradi katere so ga prekinili in odpovedali vse prireditve. Vrnitev udele┼żencev domov je bila nekaj ─Źasa nemogo─Źa, ambasade so svetovale svojim skupinam, naj ostanejo v Mariboru, nato pa je stekla prava re┼íevalna akcija, ki bi prav lahko sodila v kak napet akcijski film. Folkloristi iz Litve, Bolgarije in Slova┼íke so bili v Mariboru s svojimi avtobusi, vsi pa so bili brez vizumov za zahodne dr┼żave. Njihovi avtobusi so pri Dija┼íkem domu Lizike Jan─Źar ostali vklenjeni med voja┼ínico vojvode Mi┼íi─ça in blokado pred njo. Najprej se je opogumil ÔÇô brez vednosti mariborskih organizatorjev ÔÇô ┼íofer litovskega avtobusa. Nekako mu je avtobus uspelo zriniti mimo vla─Źilcev v blokadi, s tem pa je odprl pot tudi Slovakom in Bolgarom. Organizatorji so poskrbeli za varen prevoz do Jurija, tam pa so bila na vrsti pogajanja z avstrijskimi obmejnimi organi. Najte┼żje je ┼ílo z Bolgari, toda razumevanje ─Źlove┼íke stiske v tak┼ínih vojnih razmerah je premagalo administrativne ovire in Avstrijci so spustili folkloriste v svojo dr┼żavo brez vizumov.


Uradni za─Źetek ─Źetrtega Folkarta leta 1992 je bil hkrati tudi slovesnost ob prvi obletnici slovenske dr┼żavnosti. Slavnostni govornik na proslavi je bil Jelko Kacin, udele┼żbo na festivalu pa so zaradi dogodkov na Hrva┼íkem in v Bosni in Hercegovini odpovedali Kanad─Źani, Rusi, Italijani in Baski. 


Leta 1993 je peti Folkart podal roko prvemu Festivalu Lent. Prizori┼í─Źa festivala so organizatorji raztegnili po vsem obmo─Źju Lenta, Glavni oder pa postavili ob Vodnem stolpu. 


Folkart 1995 je bil ┼że festival, ki je v Maribor pripeljal skoraj ves svet. Nastopile so folklorne skupine iz ZDA, Rusije, Gruzije, Nove Zelandije, ┼ávice, Hrva┼íke in Slovenije, pa tudi Slovenci iz Kanade. Za pravi val navdu┼íenja so poskrbeli Maori iz Nove Zelandije.


Tudi to se zgodi; organizatorje, ki so se krepko namu─Źili, da so pridobili vize za nastopajo─Źe iz Senegala, so ti ┼że prvi dan festivala leta 1996 neprijetno presenetili. Najprej so na Lentu prodali svoja pisana tradicionalna obla─Źila in nakit, nato pa poskusili prebegniti v Italijo. 


Sedem obiskovalcev na kvadratni meter! Tako so ┼ítevilo obiskovalcev, ki so se na Festival Lent 1997 zgrnili ob zaklju─Źku 9. Folkarta ÔÇô bilo jih je 60.000 ÔÇô opisali v Ve─Źeru. Organizacija festivala in njegovo zvesto mariborsko ob─Źinstvo pa sta navdu┼íila tudi visokega gosta, predsednika svetovnega festivalskega zdru┼żenja IFEA, Bruca Skinnerja. 


Folkart je ┼íe kako ┼żivahen tudi za odrom! Ena Folkartovih najbolj zabavnih ┼żurerskih tradicij je vsakoletni izbor Miss Folkarta. Ne, ne ska─Źite v zrak, nobenega ┼íovinizma se ne gremo, ne razkazujejo se dekleta v bikinkah. Tekmovalke za Miss Folkarta so ÔÇô mo┼íki! Leta 2005 je laskavi naziv osvojila ta kosmatonoga lepotica.


 

Festival prijateljstva - ─Źestitke z vsega sveta

V ─Źasu festivala postane Maribor svet v malem, ki ┼żivi in utripa s pisano mno┼żico jezikov in kultur! Ne┼íteto prijateljstev se je v tridesetih letih stkalo na festivalskem odru, pa tudi na mestnih ulicah in trgih. Kako trdna so ta prijateljstva in kak┼íen ugled si je Folkart ustvaril v svetu ka┼żejo ─Źestitke, ki prihajajo z vsega sveta!

┬╗CIOFF┬« ┼że od leta 1989 podpira Mednarodni folklorni festival Folkart v Mariboru, ki v mirnem in prijaznem vzdu┼íju zdru┼żuje tradicijo ter ljudsko umetnost sveta. Nastopajo─Źi s svojim programom omogo─Źijo ob─Źinstvu in tudi drugim udele┼żencem vpogled v kulturno tradicijo svoje de┼żele in stremijo za tem, da tudi sami razumejo kulturo drugih. Festivalu Folkart ┼żelim veliko uspeha ob 30. obletnici. ┼áe vedno se z veseljem in naklonjenostjo spominjam svojega zadnjega obiska na Folkartu izpred desetih let, ko sem se udele┼żil praznovanja ob njegovi 20. obletnici. Folkart je eden najpomembnej┼íih folklornih festivalov pod okriljem CIOFFA┬«, ki se vsako leto odvijajo po vsem svetu! Izrekam vam iskrene ┼żelje, dragi prijatelji, in vse najbolj┼íe za rojstni dan!┬ź
Philippe Beaussant,
predsednik svetovne organizacije CIOFF┬« in predsednik sveta za povezovanje ONGÔÇôUNESCO


Folkart 2016: Kostarika

┬╗Najprej bi ┼żelel ─Źestitati Folklornemu festivalu Folkart v Mariboru za 30 let! 
Izmenjava razli─Źnih kultur v festivalskem ter folklornem okviru na Folkartu odli─Źno uspeva ┼że mnogo let. Sam sem ve─Źkrat obiskal Folkart, zato lahko trdim, da je to festival na zelo visokem nivoju in prepri─Źan sem, da bo uspe┼íen tudi v bodo─Źe. Folkart, ki je pred mnogimi leti nastal v Mariboru kot ─Źlan svetovne organizacije CIOFF┬«, pomeni vrhunec folklornih festivalov v Sloveniji ÔÇô lahko ste ponosni nanj!┬ź
Wolfgang Denke-Otterbein,
predsednik Festivalske komisije v svetovni organizaciji CIOFF┬« 

┬╗Ko smo nedavno tega v dru┼żinskem okolju upihnili 30 sve─Źk, so nas zajele toplina, sre─Źa in ponos. In spet se bli┼ża ta sve─Źani trenutek, ko bomo enako proslavili na┼íega tridesetletnika, na┼í Folkart. ─îlovek kar verjeti ne more, da je ┼że toliko star. Tako nebogljen in neizku┼íen je vstopil v svet svetovnih festivalov! Je rastel, se razvijal, izpopolnjeval in si okoli sebe ustvaril izjemno ekipo, ki ga je popeljala do naziva najbolj┼íi folklorni festival te velikosti v Evropi! Upihnili bomo sve─Źke in zajele nas bodo toplina, sre─Źa in ponos.┬ź
┬╗Tovari┼í┬ź, Vasja Samec,
vodja programa


Folkart 2017: Burundi

┬╗Maribor je bil vedno mesto, kjer se narodna zavest, kulturna identiteta in tradicija visoko cenijo ÔÇô zato ni naklju─Źje, da se je pred 30. leti uresni─Źila zamisel o organizaciji mednarodnega folklornega festivala, kjer ni bila le ┼żelja pokazati na┼ío nesnovno kulturno dedi┼í─Źino ampak spoznavati tudi tujo. V vseh teh letih so obiskovalci festivala Folkart na Lentu lahko u┼żivali ob osupljivih plesih, kostumih, ritualih, glasbi in instrumentih ljudstev iz vseh petih kontinentov, ki jih je prizadevnim organizatorjem uspelo pripeljati k Dravi. Hkrati je v obiskovalcih vsako leto bolj dozorevalo tudi spoznanje, da so tradicijska kultura in kulturna raznolikost vsakega naroda vrednote, ki jih je treba spoznati, spo┼ítovati in varovati pred pozabo ÔÇŽ to pa so hkrati tudi cilji UNESCA, ki je temu festivalu ┼że ve─Źkrat nudil visoko pokroviteljstvo. 
Hvala vsem ljubiteljem folklore, ki velja za najpopolnej┼íi prikaz nesnovne, tradicijske, ┼żive dedi┼í─Źine pri nas in v svetu; in veliko uspeha Folkartu tudi v prihodnje!┬ź
Magdalena Tovornik,
veleposlanica pri UNESCU (2002ÔÇô2006) in predstavnica CIOFFA┬« pri UNESCU

┬╗Mariborski festival je star ┼że 30 let! 
To dolgotrajno ┼żivljenje je dokaz, da je Folkart festival, ki odra┼ża lepo podobo kulture v Sloveniji. Na┼íel je svoje mesto in osvojil ob─Źinstvo, ki mu je zvesto in je tudi poznavalsko. Imel sem prilo┼żnost in sre─Źo, da sem veliko let sodeloval z Alenko Klemen─Źi─Ź; to je bila zelo bogata
in nepozabna izku┼ínja, nepogre┼íljiva za uspeh vseh velikih mednarodnih kulturnih dogodkov! Mariborski festival Folkart je izjemen model, zato mora ┼żiveti ┼íe dolga leta.
Bodite ponosni!┬ź
Jean-Fran├žois Proux,
ustanovitelj Festivala Montoire, Francija, predsednik CIOFFA┬« Francije (1993ÔÇô1997) in ─Źlan sveta direktorjev svetovnega CIOFFA┬« (2001ÔÇô2007)


Folkart 2017: Bolgarija

┬╗Ko smo prispeli v Slovenijo in v Maribor, nismo vedeli, kaj naj pri─Źakujemo, ┼íe manj pa smo vedeli, da bomo na┼íli svojo evropsko dru┼żino! Do┼żiveli smo tako toplo dobrodo┼ílico, da smo se takoj po─Źutili kot doma. Festivalski program je vsem udele┼żenim skupinam resni─Źno dovoljeval, da se med seboj spoznamo in izkoristimo mo┼żnosti za bogato kulturno izmenjavo. Tisto leto, ko smo bili na Folkartu, smo se udele┼żili obilice ostalih dogodkov na na┼íi turneji po Evropi; vendar je bil Folkart vsem ─Źlanom in vsem nastopajo─Źim na┼íe fid┼żijske skupine VOU najbolj pri srcu! Vzdu┼íje je bilo tako pozitivno, vsi odri in prizori┼í─Źa, vse je bilo fantasti─Źno in organizatorji ter gostitelji tako prijazni, gostoljubni in zabavni. In ─Źutimo, da smo sklenili prijateljstva za vse ┼żivljenje!┬ź
Sachiko Soro,
vodja skupine VOU, oto─Źje Fid┼żi


Folkart 2016: Fid┼żi

┬╗Dragi prijatelji!
V neizmerno veselje mi je, da je va┼í veli─Źasten festival dosegel trideseto obletnico! Folkart je edinstven prostor, kjer so zdru┼żene in za┼í─Źitene kulture vseh ljudstev sveta, kot v gnezdu. ─îestitamo odli─Źni ekipi, ki s svojim delom to omogo─Źa in nam daje prilo┼żnost, da vsako leto ┼żanjemo nova prijateljstva.┬ź
Alejandro Miguel Tapia,
generalni direktor folklornega ansambla Gran ballet Agentino in ─Źlan mednarodnega Plesnega sveta CID

┬╗Folkart je festival kot nobeden drugi.
Vzdu┼íje tega festivala, tako pomembno za du┼ío, zdru┼żuje ljudi na ve─Ź na─Źinov. Festival je organiziran ambiciozno, kulturna medsebojna povezanost med narodi je povsem naravna. Udele┼żenci dobimo mo─Źan ob─Źutek pripadnosti in vpletenosti v samo dogajanje. Skozi ves teden imamo prilo┼żnost rasti tudi po osebni plati, saj spoznavamo, da smo vsi resni─Źno enaki. Udele┼żila sem se ┼że na desetine folklornih festivalov po svetu, vendar me je Folkart res presenetil. Na┼íla sem celo du┼ío-dvoj─Źico z druge strani sveta!
Folkart je ve─Ź kot o─Źitno festival, narejen z du┼ío in srcem!┬ź
Eevi Miettinen,
vodja folklorne skupine Motora iz mesta Joensuu, Finska


Folkart 2016: Argentina

┬╗V svetu folklore je prava redkost toliko let obdr┼żati festivalsko tradicijo; verjamemo, da je bilo za to potrebno ogromno dela, entuzijazma, volje in vztrajnosti. To, kar dela Folkart poseben, je prisr─Źnost ljudi, ki so vklju─Źeni v vse nivoje organizacije; posebni sta njihova predanost in ljubezen do folklore ter tradicije. Posebej bi se ┼żeleli zahvaliti producentki Alenki Klemen─Źi─Ź, ki s svojim profesionalnim na─Źinom, s prisr─Źnostjo in prijaznostjo omogo─Źa Folkartu, da je odli─Źen festival, kjer se sre─Źujejo svetovne kulture. Obstaja star ljudski rek: ┬╗Folklori se mora ─Źlovek posvetiti z du┼ío, plesati s srcem in se predati z ljubeznijo.┬ź Natanko ta rek opisuje duh in ljudi, ki ustvarjajo Folkart!
V ┼żelji, da bi do┼żivel ┼íe veliko tak┼ínih obletnic, festivalu Folkart in vsem vklju─Źenim v organizacijo iskreno ─Źestitamo!┬ź
Prim. ┼Żeljko ┼átajcer, dr. med.,
predsednik Ansambla folklornega ┬╗Matija Gubec┬ź in direktor Folklornega festivala Karlovac


 

Folkart 2018: Praznujmo skupaj!

Okrogla obletnica! 

Ja, leto 2018 pa bo res ┼íe posebej prazni─Źno. Jubilejni 30. Folkart, ki bo v okviru Festivala Lent 2018 spet privabljal staro in mlado, ponovno na velikem, plavajo─Źem odru na Dravi, je mladeni─Ź, ki je z velikimi koraki dosegel svojih (prvih?) 30 let. Postal je velik; znan po vsem svetu, priljubljena ter ┼żelena destinacija mnogih tujih skupin. Vabljiv je, obljublja!

Zgolj za ceno Lente, festivalske vstopnice, bodo pri┼íli na svoj ra─Źun vsi ljubitelji ─Źarobnega, barvitega svetovnega ljudskega izro─Źila. Da, samo z Lento, letos brez posebnih vstopnic.
Dva slavnostna koncerta ponovno na Glavnem odru na Dravi, otvoritev (v torek, 26. 6. ob 21.00) in slavnostni zaklju─Źek, z velikim ognjemetom kot darilom za nastopajo─Źe in za Maribor─Źane (v soboto, 30. 6. ob 21.30).

Po Mariboru pa bodo uli─Źni nastopi vrhunskih folklornih skupin z vsega sveta na ogled brez kakr┼ínekoli vsopnine, seveda. V sredo, 27. 6. in v ─Źetrtek, 28. 6. dopoldan in v ve─Źernih urah, ter v soboto, 30. 6. dopoldan, ko se ┬╗pol Maribora┬ź zbere na Grajskem trgu, bomo lahko spremljali na desetine nastopov folklornih skupin po centru mesta, po ulicah in trgih kot tudi v Mestnem parku. Vse skupaj bomo za─Źinili z velikimi povorkami!

Folkloristi komaj ─Źakajo na te nastope, razveseli jih mno┼żica ljudi, s katerimi se zelo radi dru┼żijo in jih tudi nau─Źijo kak┼íen plesni gib, zna─Źilen za svojo kulturno tradicijo. Vsi po vrsti hvalijo ─Źudovito mariborsko publiko.

Barvito bo, ─Źudovito, glasno in strastno!

Izbrati skupine za jubilejno leto je bil poseben izziv; o, ja, bilo je pestro. Dolgotrajno in polno izzivov, na trenutke je vladala panika ... kaj pa, ─Źe katera skupina ne bo pri┼íla? Skrb in negotovost vse do prihoda skupin je vsako leto enaka, vendar na osnovi izku┼íenj tudi obvladljiva. Ponovno bomo do┼żiveli raznolikost, tako zna─Źilno za prebivalce na┼íega planeta. Recimo skupina iz Argentine se nam je javila sama, saj so sli┼íali za Folkart in bi ┼żeleli prikazati predvsem tango, ples strasti iz revnih ─Źetrti Buenos Airesa. Prihajajo izjemni, o─Źarljivo le┼żerni ─îrnogorci, ki na vsakem koraku iz┼żarevajo ponos in svoje aristokratsko poreklo. Z nami bodo afri┼íki ┬╗levi┬ź iz Kenije, ki nam bodo prinesli vro─Źe ritme svojega ─Źrnega kontinenta; pri┼íla bo tudi vrhunska skupina iz Peruja, ki goji skrivnostno kulturo Inkov. Republika Tuva je manj znan ju┼żnosibirski biser na meji z Mongolijo, od koder prihajajo pevci grlenega petja ter plesalci, ki ohranjajo tradicijo nomadskega ┼żivljenja. Pozdravili bomo tudi vrhunsko skupino iz Srbije, ko bomo lahko znova podo┼żivljali spomine na nekdanjo skupno dr┼żavo. Seveda pa je na Folkartu vedno zastopana tudi na┼ía Slovenija. Seveda bodo nastopali doma─Źini, gostitelji skupin v ─Źasu bivanja v Mariboru, neumorni ─Źlani Akademske folklorne skupine ┼átudent iz Maribora ÔÇô brez njih ne gre. Pridru┼żili pa se nam bodo tudi ─Źlani Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, skupine, ki je nastopila ┼że na prvem Folkartu.

Na─Źrtovali smo, iskali, sestavljali mozaik in delali na polno, skozi vse leto in ┼íe kak┼íno prej, preden smo ┬╗zabetonirali┬ź program in se lahko veselimo folklornih skupin z vsega sveta, ki bodo stopile na na┼í oder. Sre─Źni smo, ko opazujemo vesele obraze ter spro┼í─Źeno u┼żivanje Maribor─Źanov, kot tudi obiskovalcev od drugod, ob vrhunskih predstavah folkloristov, sr─Źnih ambasadorjev svoje izjemne, tradicijske kulture.


Ve─Ź o nastopajo─Źih:

Argentina: Temperamentni in strastni ritmi ljudske tradicije ter tanga


Asociaci├│n Art├şstico Cultural de Tango y Folclore ┬╗Nuestras Ra├şces┬ź, Rosario

Argentinci so zaradi mno┼żi─Źnih migracij v njihovo de┼żelo skozi zgodovino znani kot najbolj ┬╗evropski┬ź narod Ju┼żne Amerike. So ponosen, samozavesten in tradicionalen narod, zvest dru┼żini ter svoji bogati zgodovini. Obilica tujih kulturnih vplivov se zato zrcali predvsem skozi njihovo lastno tradicijo. Skupina ┬╗Nuestras Ra├şces┬ź (Na┼íe korenine) v enaki meri goji tradicijo g├íu─Źov, po vsem svetu znanih argentinskih pastirjev, kot tudi tradicijo tanga, ki izhaja iz revnih ─Źetrti Buenos Airesa. Predstava, ki prina┼ía ogromno strasti in ljubezni do umetnosti.

Kenija: Vro─Źi afri┼íki ritmi z bogatim ljudskim izro─Źilom


┬╗African Tumbas┬ź, Nairobi

Ta folklorna skupina iz Kenije, dr┼żave na vzhodu ─Źrne celine, je bila ustanovljena ┼że leta 1996. Ob uporabi zna─Źilnih glasbil in z no┼íami razli─Źnih plemen nas skozi temperamentne predstave popeljejo skozi bogato tradicijo svoje obmorske dr┼żave. Njihovi plesi so polni nam tako zanimivih afri┼íkih ritmov, posebne energije in nenehnega gibanja. Vse skupaj pa izdatno podkrepijo z udarci na bobne, imenovane l'Ohangla; ti imajo pomembno vlogo pri vseh tradicionalnih dogodkih ÔÇô pri poroki, rojstvu in ob smrti, kot tudi ob verskih obredih.

─îrna Gora: Ponosna dr┼ża in o─Źarljiva le┼żernost, prepletena z aristokratskim poreklom.


Folklorni ansambel ┬╗Crna Gora┬ź, Podgorica

Skozi burno zgodovino se je ta mala, gorata de┼żelica nenehno borila proti zavojevalcem in ustoli─Źila enega najbolj karizmati─Źnih voditeljev, vladiko Petra Petrovi─ça Njego┼ía. Ni bil le napreden in izobra┼żen, znan je bil tudi po svojem smislu za humor. Utrjeni v ne┼ítetih bitkah so se ─îrnogorci izoblikovali v klen, samosvoj narod, ponosen in zaljubljen v svojo kulturno identiteto. Ta pridih aristokratskega bomo videli tudi v nastopih izjemnega ansambla ┬╗Crna Gora┬ź, katerega prvenstvena naloga je ohranjati bogato ljudsko izro─Źilo svoje domovine, predvsem pa ga na umetni┼íki na─Źin predstavljati po svetu. Z bogatimi narodnimi kostumi, petjem in glasbo poudarjajo raznoliko ter bogato tradicijo.

Peru: Izjemen, avtenti─Źen prikaz izro─Źila Inkov


C.I.D.A.N. ┬╗MiPeru┬ź, Lima

Najbolj poznana civilizacija, ki je ┼żivela na obmo─Źju Peruja, so prav gotovo Inki. Njihovi za─Źetki so zaviti v tan─Źice mitologije in zapisani v redkih dokumentih ┼ápancev, katerih prihod v 16. stoletju je pomenil konec te izjemne civilizacije. Po vsem svetu znani, odli─Źno ohranjene razvaline ┬╗Izgubljenega mesta Inkov┬ź se nahajajo na gori Machu Picchu (v jeziku Ke─Źua ┬╗stara gora┬ź), na skoraj 2500 m visokem gorskem grebenu. Izjemna zgodovina, prepletanje razli─Źnih vplivov in starodavna kultura, vse to in ┼íe ve─Ź je zdru┼żeno v nastopih ene najbolj znanih in tudi za┼żelenih gostij svetovnih folklornih festivalov, skupine C.I.D.A.N. MiPeru, katere za─Źetki segajo v leto 1985.

Rusija, Republika Tuva: Mistika, grleno petje in redko videna tradicija


┬╗Sayani┬ź, Kyzyl

Avtonomna Republika Tuva je zibelka zelo posebne in nenavadne kulture. V sredi┼í─Źu Azije, ob misti─Źni reki Jenisej, ta sibirska de┼żela razkazuje svoje izjemne naravne lepote, raznolikost vse od tundre do pu┼í─Źave ter severne jelene v bli┼żini mongolske meje in kamele na jugu. Vse to zaznamuje Republiko Tuvo kot ─Źarobno in skrivnostno. Nacionalni ansambel Sayani predstavlja obi─Źaje in ┼żivljenje starodavnega nomadskega ljudstva, katerih potomci so ohranili lasten jezik in prvotno, izvirno kulturo. Njihova predstava pa temelji tudi na mitih in legendah ostalih azijskih ljudstev, ┼żive─Źih na tem obmo─Źju. Vsekakor ena najve─Źjih atrakcij leto┼ínjega Folkarta.

Srbija: Barvita, energi─Źna, mo─Źno zakoreninjena ljudska tradicija


Ansambl narodnih igara i pesama ┬╗KUD Sevojno┬ź, Sevojno

Ko je bilo leta 1954 ustanovljeno kulturno-umetni┼íko dru┼ítvo Sevojno, so mnoge generacije dobile prilo┼żnost ukvarjati se z ljudskimi plesi, pesmimi in glasbo, saj je znano, da Srbi gojijo globoko spo┼ítovanje do svoje kulture. Originalnost, raznolikost, udarni ritmi, lepota no┼í, nezgre┼íljiva iskrivost in veli─Źina ljudskega ┼żivljenja so temelj sleherne predstave folklornega ansambla, ki je gostoval po vsem svetu ter vsa leta svojega obstoja pobira najvidnej┼íe nagrade tako v tujini kot doma, v Srbiji. Prav tako ohranjajo izvirnost pristnih ljudskih obi─Źajev in avtenti─Źnost narodnih no┼í, saj so v njihovi zbirki tudi no┼íe, stare preko sto let.

Slovenija


Akademska folklorna skupina ┬╗┼átudent┬ź, Maribor

Mladost, zagnanost, ljubezen do kulture svoje de┼żele
Uspe┼íno zgodbo, ki se tudi v dana┼ínjih ─Źasih razvija ter vzpenja, so daljnega leta 1964 za─Źeli takratni ─Źlani AFS ┼átudent. Izvajali so plese celotnega obmo─Źja nekdanje Jugoslavije ter se proslavili na ne┼ítetih festivalih po celem svetu. Leta 1989 so svoja potovanja nadgradili z ustanovitvijo lastnega folklornega festivala, mednarodnega CIOFF┬« folklornega festivala FOLKART, iz katerega se je nekaj let kasneje razvil mednarodni Festival Lent. ┬╗Kudovci┬ź, kot jim pravimo Maribor─Źani, so marljivi gostitelji vsem tujim nastopajo─Źim folklornim skupinam na Folkartu. Z roko v roki z Narodnim domom Maribor skrbijo, da se folkloristi v na┼íem mestu odli─Źno po─Źutijo in nas zato razveseljujejo z najbolj┼íimi predstavami. ─îlanom AFS ┼átudent ┼że vse od nastanka Folkarta pripada ─Źast, da ob otvoritvi nastopijo prvi, na slavnostnem zaklju─Źku pa ob─Źinstvo kot zadnji nastopajo─Źi povabijo na naslednji festival.


Akademska folklorna skupina ┬╗France Marolt┬ź, Ljubljana:

Uspe┼íno nadaljevanje tradicije in predanost ljudskemu izro─Źilu.
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog. Tako je postavil temelje razvoja najve─Źje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini in svoje ob─Źinstvo vedno znova navdu┼íi. V sedemdesetih letih nenehnega delovanja si je skupina prislu┼żila ┼ítevilna priznanja in nagrade. ─îlani so zelo dejavni, saj na leto izvedejo ve─Ź kot 60 koncertov, kraj┼íih nastopov in delavnic ter ┼ítevilne samostojne projekte. Skupina je nastopila ┼że na prvem festivalu Folkart in zato si bolj┼íega, kot je njihov nastop tudi ob 30-letnici, ne moremo ┼żeleti.

Za ogled dogodkov programa 30. Folkarta na Glavnem odru na Dravi potrebujete 9-dnevno festivalsko vstopnico Lento (25 ÔéČ / 15 ÔéČ za ┼ítudente, dijake) ali Dnevno Lento (15 ÔéČ). ┼átevilo mest je omejeno, zato priporo─Źamo, da na prizori┼í─Źe pridete pravo─Źasno!
Vsi ostali dogodki v sklopu 30. Folkarta so za obiskovalce brezpla─Źni.

Vstopnice lahko kupite v Narodnem domu, Eventimovih prodajnih mestih, na Petrolovih servisih ali Po┼ítah Slovenije ter v ─Źasu festivala na 4 prodajnih mestih: ob Glavnem odru, pri Minoritih, v Vetrinjskem dvoru ter v dvorani Union.

Preberite vse podrobnosti o PROGRAMU FESTIVALA LENT 2018 in si oglejte pregleden URNIK DOGODKOV