Vlado Kreslin in Mali bogovi

Priporočamo

Trenutek, ujet v poezijo.

Po desetletjih na sceni lahko mirno zapišemo, da je Vlado Kreslin veliko več kot izjemen kantavtor; počasi ga bo potrebno zaščititi kot kulturno dediščino!

Kljub stažu in veljavi pa se ni ujel v past, v kakršni se pogosto znajdejo njemu primerljive glasbene legende – preigravanje večnih uspešnic. Čeprav bi s svojimi tako rekoč ponarodelimi mojstrovinami tipa Črna kitara z lahkoto polnil dvorane, poet prekmurskih ravnic ne sedi na lovorikah, temveč redno navdušuje z novimi skladbami in izjemnimi besedili. Pri slednjih ga odlikuje tankočuten posluh za duh časa, ki mu ga vselej znova uspe mojstrsko ujeti vanje. Dokaz slednje trditve je na dlani: lahko v danem z bombami in raketami zaznamovanem času kaj bolj zadene bistvo trenutka in seže v srce kakor refren »Pustite nam ta svet«?

Njegovi glasbeni začetki segajo v leto 1970, ko je nastopal kot bobnar v lokalnem ansamblu Apollo. Naslednjih deset let je kot pevec nastopal z bendi Špirit III, Zodiac, Izvir, Horizont, Sanje in Avantura. Njegova najpomembnejša prelomnica je nastopila leta 1980, ko je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Kmalu za tem se je priključil danes legendarni skupini Martin Krpan, ki je med drugim »odpiral« koncerte Roryja Gallagherja, R.E.M, Michaela Chapmana in dvakrat Boba Dylana. Leta 1991, po drugem nastopu kot predskupina Bobu Dylanu na ljubljanskem stadionu, so se člani skupine razšli.

Konec 80. let se je Vlado pričel glasbeno družiti z Beltinško bando, starejšimi godci iz rojstnih Beltincev. Posvetil se je ljudski godbi ter povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in opogumil ljudi, da so si upali spregovoriti v lastnem narečju. V Beltinški bandi deluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče, 92-letni Milan.

V začetku 90. let je postal del benda Mali bogovi. Z njim in Beltinško bando Kreslin še danes, tako na odrih kot tudi na nosilcih zvoka, združuje lokalno in globalno.

Vlado pogosto sodeluje z mlajšimi slovenskimi in s priznanimi tujim glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, Dubliners, Siddharta, Severa in Gal Gjurin, Balkan Boys, Antonella Ruggiero, Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra, Ferus Mustafov, Freres Guisse ...), preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje. To brezmejnost v širjenju njegovega sporočila, je lepo opisal reški Novi list: »Vlado Kreslin nikdar ni dovolil, da meje na Rupi, Uni, Bregani in Drini postanejo tudi meje v njegovi glavi.«

Izdal je že sedemindvajset albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec. Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge.

Je član društva slovenskih pisateljev.


 »Ko človek posluša Kreslinove pesmi, se mu zdi, da so folk, blues in rock izumili Slovenci. Seveda je to daleč̌ od resnice, vendar je on tako dober, da so pesmi glasbeno univerzalne, pa vendar v duhu slovenske.« Jutarnji list, 2008

»Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.« Marijan Zlobec, 2016

»I had heard the music of Vlado Kreslin and found it marvellous, a magic fusion of so many Mitteleuropean motifs that put me in mind of everything from the films of Emir Kusturica to the novels of Bohumil Hrabal. So much great modern art and writing has risen out of the polyglot world of central Europe. I realize that Kreslin’s music is entirely of his own world, and yet enlarged that world to include anyone who wished to be a part of it.« Richard Flanagan, avstralski pisec in režiser

Lokacija

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava