Carmina Burana nemškega skladatelja Carla Orffa (1895–1982) velja danes za eno najznamenitejših glasbenoscenskih del (scenskih kantat). Orff je v Carmini Burani – v podobni maniri kot pred njim že Richard Wagner, s svojo idejo celovitega umetniškega dela (nem. Gesamtkunstwerk) – želel udejanjiti koncept “theatrum mundi” – gledališča sveta, v katerem se tesno in tako rekoč do stopnje nedeljivosti prepletajo glasba, gibanje in govor. Orffova umetniška konfiguracija je glasbeni tok posledično prilagodila do te mere, da se glasba kot zvočni fenomen do popolnosti lahko realizira le skozi dramski kontekst na odru, čemur pa sodobne izvedbe Carmine Burane v zgolj koncertni obliki le stežka zadostijo.
Ključni vizualni element, ki ga koreograf Edward Clug razširja v pomenljivo koreografsko dimenzijo, je krog, ki je kot geometrijski lik najenostavnejša in obenem najpopolnejša stvaritev narave (v krožni obliki najdemo zvezde, planete, v krožni oziroma elipsoidni obliki se gibljejo tudi nebesna telesa), prav tako pa je krog simbol ontološke popolnosti in zaokroženosti, tj. prehajanja življenja v smrt in obratno, kot nakazujejo številni alkemijski simboli in emblemi bodisi vzhodne ali zahodne ezoterične tradicije. Krog s svojim središčem kot principom gnoze (spoznanja) za plesalce deluje kot iniciacijski moment, in sicer kot prapočelo plesnega (in s tem tudi družbenega) kolektiva, ki gledalca ob kontinuiranem glasbenem stimulusu Carla Orffa popelje skozi različne stadije življenja, energetska stanja in psihične arhetipe. Skozi Clugovo ekspresivno mojstrsko pisavo se tako na odru udejanja nekakšna evolucija življenjske poti, ki jo pomenljivo začrtujeta sili odboja in privlačnosti, ki jo koreograf v ustvarjanju novih ritualov življenja (in postopni simbolni oddvojitvi ljubezenskega para kot nove civilizacijske “pracelice”) v obliki alegorije podkrepi s pevsko invokacijo besedil iz tega znamenitega srednjeveškega kodeksa, pri tem pa ustvari pravzaprav vse pogoje za globoko in intenzivno duhovno izkušnjo življenja skozi sintezo glasbene, besedne in plesne umetnosti.
Balet pod zvezdami organizatorji ob začetku nove sezone podarjamo meščankam in meščanom. Ogled prireditve je brezplačen.
Glasba: Carl Orff
Koreografija: Edward Clug
Izvedba: Baletni ansambel SNG Maribor, Simfonični orkester SNG Maribor, Operni zbor SNG Maribor
Solisti: Nina Dominko (sopran), Martin Sušnik (tenor), Domen Križaj (bariton)
Dirigent: Simon Krečič
Producent: Narodni dom Maribor
Koproducenti: SNG Maribor, Društvo EZL EK
Pokrovitelj: Mestna občina Maribor
V sodelovanju: Zavod za turizem Maribor
Trajanje: 1 ura, brez odmora.
V primeru slabega vremena bo predstava prestavljena na 9. september!
Ogled prireditev je brezplačen, obiskovalce pa pozivamo k solidarnostni donaciji za pomoč prizadetim v poplavah. S prireditvami v okviru akcije Daj naprej! se želimo zahvaliti in pokloniti gasilcem, reševalcem, prostovoljcem ter vsem drugim, ki nesebično delajo na poplavljenih območjih.
