34. Folkart v mestu (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)

Folkart | folklora in ples | Folklorni festival
  • 11.00 - 11.45
  • Glavni trg,
  • Vstopnine ni.

Mestne ulice in trgi žarijo od živahnih barv, glasbe, plesa, petja in nasmejanih obrazov.

Mednarodni CIOFF® folklorni festival Folkart

Mariborski folklorni festival je znan in cenjen po vsem svetu, že desetletja pa je priljubljena ter želena destinacija tujih folklornih skupin. Folkart združuje svetovno tradicijsko kulturo, ki naše mesto za teden dni spremeni v živahno prestolnico ljudske kulture, obarvane z barvami mnogih kontinentov.

Prvi Folkart so takratni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora organizirali v veliki želji ustvariti svoj festival – naj bo enak, če ne boljši od vseh tistih, na katerih so plesali po svetu, so si zadali. In uspelo jim je. Ambiciozno zastavljen projekt je kaj hitro osvojil srca Mariborčanov, takoj pa ga je med svoje člane povabila svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d'Arts Traditionnels) in Folkart je še danes edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan s strani te vplivne organizacije. In ravno naš Folkart je bil prvi folklorni festival na svetu sploh, ki mu je leta 2013 s pokroviteljstvom čast izkazal UNESCO.

Pod okriljem Narodnega doma Maribor se je Folkart zasidral med najbolj vidne folklorne festivale sveta. Vsako leto mozaik svetovne kulturne tradicije dopolni s kakšnim novim biserom in letošnje leto jih bo spet kar nekaj. Kontrast, raznolikost, odličnost. K nam prihaja najboljša skupina gavčov iz dežele tanga, nogometa in govedine. Največji, povsod zaželeni profesionalci iz Argentine. Da njihova dežela ni le karnevalski Rio in nogomet, nam bodo dokazali plesalci in plesalke iz vroče Brazilije. Polinezijci, pa Čile? O, ja, saj so potomci ljudstva Rapa Nui, ene najstarejših civilizacij na planetu, z Velikončnega otoka. Mistika, duhovi, šamani in eleganca, vse to je kultura, tako značilna za Filipine. Seveda bodo zastopani tudi Evropejci. Poljska, država, ki je igrala pomembno vlogo pri odpiranju »železne zavese«, od koder je Nikolaj Kopernik, ki je sonce postavil tja, kamor spada. Uživali bomo v aragonski joti, ki ni enolončnica, ampak ples. Kitare, lutnje, kastanjete in – Španija. To pisano svetovno mešanico pa bo seveda začinila naša majhna deželica na sončni strani Alp, Slovenija.

V času, ko svet pada s tečajev, se bi morali vsi skupaj bolj zavedati, kako pomembni smo vsi ljudje in kako pomembna je kultura za identiteto vsakega naroda. Dovolimo si priznati, da imamo vrhunski, edinstven festival, in to tik pred nosom, na lastnem dvorišču, ki je cenjen po celem svetu – od Nove Zelandije, Indonezije, Afrike, Amerike, Kitajske do Evrope ... Takšne vrednote, kot so kultura, umetnost in šport nas združujejo, povezujejo in iz nas izvabljajo tisto najboljše. Slovenci, sploh pa Mariborčani, smo živahni, veseli ljudje. Gostoljubni. Dobri kot kruh. Malce občutljivi, pa vendar na pravi strani brega. Tako nas vidijo folkloristi, vsi ti tujci, ki bodo že 34. leto zapored prišli k nam, da bi nam z največjim ponosom predstavili svojo kulturo. Da, vse najlepše govorijo o nas tudi vsi tisti, ki so vseh prejšnjih 33 let plesali po Mariboru. Le zakaj jim ne bi verjeli in bili ponosni?

Bodimo ponosni nase in na naš Festival Lent ter na Folkart, ki je s statusom velikana trdno zasidran v folklornem svetu. Saj celo Argentinci, tisti iz enega največjih folklornih ansamblov na svetu, pravijo: »To je naš Folkart, to je naš Maribor!«


Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)

Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)

Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART - zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)


Sodelujoče skupine v letu 2022

1/ Argentina - Compañía artística »Gran ballet Argentino«, Córdoba
2/ Brazilija - Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile - Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini - Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska - Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija - Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija - Akademska folklorna skupina »Študent«, Maribor


1. ARGENTINA

Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba

Gavči. Tango. Ena najboljših, ena največjih argentinskih skupin. In zaljubljeni so v Maribor.

Argentina je dežela na koncu sveta, kjer sta še kako živi in močni tradicija gavčev (gaúchos), po vsem svetu znanih argentinskih pastirjev, in tradicija tanga, ki izhaja iz revnih četrti Buenos Airesa. Je dežela govedine, nogometa in dih jemajoče narave. V deželi med Andi in Južnim Atlantikom najdemo tropske province na severu in ledeno samoto na jugu. Sega vse do Ognjene zemlje (Tierra del Fuego), skupine otokov onkraj Magellanovega preliva.

Argentinci so znani kot najbolj »evropski« narod Južne Amerike. Ponosni, strastni, samozavestni. Zvesti so svoji tradiciji, svoji družini in svoji bogati zgodovini. Obilica tujih kulturnih vplivov se zato zrcali predvsem skozi njihovo lastno dojemanje tradicije. Druga stran njihovega življenja pa je nekakšna čudna melanholija, iz katere se je rodil tango. Argentinci so izumili edinstven način življenja, ki se vrti okoli njihovih odmorov za kavo. Pri njih nikoli ne veš, kdaj se pogovor konča in kje se začne tango. Ta žalostna glasba, ki hrepeni za vsem, kar so imeli kdajkoli radi, izvira iz pristaniških revnih četrti Buenos Airesa in jedkega dima cigaret. Tako se je pojavila ta argentinska melanholija, tako značilna za njihovo dušo. Med ledenimi gorami in mračnimi, soparnimi pristanišči se nenehno poraja vprašanje, kako vendar biti Argentinec? In kultura je tisti zadnji trden in učinkovit okop v borbi proti kaosu. Ta nenehni izziv smo spoznali že ob prvem gostovanju izjemne skupine Gran Ballet Argentino v Mariboru, leta 2003. Od takrat nas povezujejo pristne in trdne prijateljske vezi.

Gran Ballet Argentino. Profesionalno umetniško združenje, ki se od leta 1963 ukvarja z ohranjanjem argentinske glasbe ter plesov. Vrhunski plesalci, glasbeniki in pevci, ki so globoko povezani z duhom argentinskega ljudstva, njegovo osebnostjo in odnosom do življenja, nenehno potujejo po državi in svetu, da bi prikazali argentinske korenine in kulturo svoje dežele. Izrazite kretnje, izbrušena tehnika in globoka strast se zlijejo v identiteto in barvo, moč in ekspresivnost, spretnost in vrhunski stil.

Gran Ballet Argentino – v folklornem svetu pojem, ki požene kri po žilah in postavi kocine pokonci. Ni ga festivala na svetu, ki se ne bi boril za njihovo udeležbo. Če Gran Ballet Argentino nastopa na tvojem festivalu, to pomeni, da je festival dober. Kaj dober, vrhunski! In da nas bodo obiskali že tretjič, je privilegij. V pomlajeni zasedbi, a nekaj jih bo vseeno že tretjič obiskalo Maribor. V sporočilih, ki se redno pretakajo med Córdobo in Mariborom, je v januarju beseda dala besedo in evropska turneja 2022 je naenkrat dobila en velik ovinek. »Maribor? Letos? Aha, ni več plavajočega odra ... oh, škoda! Pa vseeno – veš kaj? Plesali bomo po vseh ulicah, po travi, če bo treba. Zakaj nisi rekla že prej? Pa pridemo, seveda pridemo. To je vendar naš Folkart, naš Maribor!«

Le kako se človeku ne bi smejalo?

2. BRAZILIJA

Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso

Ni le samba in ni le nogomet. Ni samo Rio. Je zibelka strastne predanosti lastni kulturi.

Brazilija je največja dežela na južnem delu ameriškega kontinenta, navzven raj na zemlji, navznoter pa sicer težavna, vendar fascinatna mešanica kultur, narodnosti in verovanj, zmes življenja prvotnih prebivalcev, južnoameriških Indijancev in prvih portugalskih priseljencev. Brazilci svojo kulturo dobesedno živijo. Je njihov način življenja. Ples in glasbo imajo v duši, v srcu, v nogah. Nenehno. Ritem in gibi, ki jim sami pravijo »ginga«, so nekaj posebnega. So dialog, ki se ves čas spreminja in več kot očitno so ga ohranili še iz davnih časov kolonizacije. Je pogovor skozi ples, ki je združil avtohtonost z evropskim in afriškim, predvsem pa preteklost s sedanjostjo.

Brazilija ni le samba in nogomet. Vsi poznamo Rio, karnevale in Péleja, manj pa smo seznanjeni s skoraj fanatično predanostjo tradiciji v preostalih delih te ogromne dežele, izven velikih mest.

Skupino Flor Ribeirinha je leta 1993 ustanovil Domingas Leonor, v skupnosti São Gonçalo Beira Rio, ki se nahaja na levem bregu reke Cuiabá v brazilski državi Mato Grosso. Skupnost je nastala v 18. stoletju na ozemlju Indijancev Coxiponês in na njihovo prisotnost še dandanes spominjajo fizične značilnosti prebivalcev, še posebej pa se zrcalijo v ritmu in plesnih korakih; tako Flor Ribeirinha v največji meri neguje tradicijo siriri plesa, tipičnega za zvezno državo Mato Grosso. Siriri je ljudski ples iz srednjezahodne regije Brazilije, več kot 200 let stara kultura, ki odraža brazilsko večkulturnost, oblikovano s strani Indijcev, temnopoltih, Portugalcev in Špancev. Glasba, telesni izraz in koreografija izražajo spoštovanje in celo kult prijateljstva, zato je siriri predvsem sporočilni ples. Nepogrešljiv je na zabavah, krstih, porokah in verskih praznikih, izvor njegovega imena pa je precej nejasen; nekateri verjamejo, da izhaja iz portugalske besede, drugi pa verjamejo, da je dobil ime po krilatem termitu s tem imenom in njegov način leta je bil navdih za plesne korake. Tako skupina Flor Ribeirinha manifestira čvrsto zakoreninjeno tradicijo skozi pestre plesne korake, vesele melodije in besedila, ki imajo skupen moto –  slaviti življenje ob reki, versko tradicijo in simbolne elemente kulture. Brazilci na splošno dajejo ogromen poudarek ohranjanju in izgradnji lokalne identitete. V nastope vpletajo nalezljiv ritem, usklajen in zaznamovan z utripom glasbe ter petja. Za njihovo glasbo je značilen oster, včasih celo monoton refren, z jasnim vplivom religioznega in s tolkali zaznamovanim vplivom dediščine afriške glasbe. Ples do potankosti razumejo kot izrazni medij, kjer je telo živahen instrument za predstavitev pomena simbolnih elementov. Flor Ribeirinha opravlja pomembno vlogo širitve tradicijske kulture ne samo po celi Braziliji, ampak tudi po svetu. In prav zares so nekaj posebnega. V Maribor smo jih vabili že pet let ... vredno je bilo čakati.

3. ČILE

Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni.

Velikonočni otok. Ena najstarejših civilizacij na planetu. Zadnji biser neokrnjenega življenja.

Daleč, neskončno daleč, v Južnem Tihem oceanu leži polinezijski otok Rapa Nui, Velikonočni otok, špansko Isla de Pascua, in je eden izmed najbolj izoliranih otokov na svetu, saj je kar 2075 km oddaljen od najbližje naseljenega otoka. Pripada Čilu, od katerega pa je oddaljen 3500 km. Polinezijci ga imenujejo Te Pito o Te Henua, kar pomeni »popek sveta«. Prvotni prebivalci, ljudstvo Rapa Nui, so imeli nekaj prav očarljivih običajev, častili so celo bizarni kult ptic. Najbolj znani pa so po neverjetnih kipih, raztresenih po otoku. Ogromni izklesani monoliti, imenovani »Moai«, so nanizani ob vsej obali otoka, z obrazi, obrnjenimi v notranjost. Nekateri kipi so visoki tudi do 22 metrov, težki 80 ton in več. Vseh skoraj tisoč kipov je neverjetno delo človeških rok. Staroselci so verjeli, da skrivajo njihove duše. Zato so za sedanje prebivalce otoka kot »bratje, so družina«. Poklon tej izjemni polinezijski kulturi je izkazal tudi Unesco, saj jih je uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine.

Ljudstvo Rapa Nui je bilo ena najstarejših civilizacij na planetu, ker pa njihovi začetki temeljijo predvsem na ustnem izročilu, je marsikatera zgodba bolj ugibanje, sicer osnovano na obširnih raziskavah v novejšem času. Na Velikonočni otok so se najverjetneje priselili z Markiških otokov v Francoski Polineziji. Bili so strokovnjaki za obdelovanje zemlje, saj naj bi poznali celo nekaj gnojenju zemlje podobnega, s posebnimi pregradami iz skal pa so že vnaprej določali rast posameznih rastlin in s tem ohranjali vlažnost zemlje. V šestdesetih letih 19. stoletja pa so perujski trgovci s sužnji vdrli na otok in zajeli večino prebivalcev. Ob koncu leta 1888 je država Čile otok tudi uradno priključila.

Kultura ljudstva Rapa Nui je enaka polinezijski, hkrati pa spet čisto posebna. Ponosni so na svojo kulturo in na svoj otok, ki je eden zadnjih nedotaknjenih biserov na svetu, en sam muzej na prostem. In skupina Čilencev po nacionalnosti, potomcev ljudstva Rapa Nui, živečih v Barceloni, z veliko  ljubeznijo ter spoštovanjem goji avtentično kulturo svojih prednikov. Mahia v jeziku ljudstva Rapa Nui pomeni »darovanje«, kar jemljejo kot njihovo poslanstvo – podariti izkušnjo moči, čarobnosti in lepote te starodavne kulture. S posebnim žarom nam pripovedujejo zgodbe staroselcev, ki so na tem otoku živeli daleč od ostalega sveta in ustvarjali legende o bogovih ter duhovih bojevnikov.

Tako bo naš Folkart prvič gostil glasnike ljudstva Rapa Nui. Leta smo se trudili poiskati povezavo s tem oddaljenim kotičkom sveta, pa že skoraj obupali – saj je možnost pripotovati s te izolirane točke sredi prostranega oceana enaka makovemu zrnu. Včasih pa pomagajo naključja; ko se je ponudila priložnost, smo jo z obema rokama zgrabili. Namesto v nepregledne širjave oceana smo poslali povabilo v Barcelono.

Tako bo avtentična kultura Rapa Nui končno zasijala na našem odru, sredi Maribora.

4. FILIPINI

Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu.

Dragulj jugovzhodne Azije. Dežela tisočerih otokov, legend in mistične folklore.

Filipini so otoška država v tropskem delu zahodnega Tihega oceana, ki jo sestavlja arhipelag več kot sedem tisoč otokov, poseljenih pa jih je manj kot polovica. Na Filipinih velja svoboda veroizpovedi, ki jo zagotavlja njihova ustava in je edina azijska država s katoliško večino; kar 90 odstotkov Filipincev se izreka za kristjane. Tako so muslimani največja verska manjšina v državi. Običaje in življenje Filipincev je v veliki meri oblikovala ravno religija. So prava mešanica zahodne in vzhodne kulture, ki vključuje tudi španski, ameriški, japonski, arabski in indonezijski vpliv. To kulturno raznolikost Filipinci skrbno negujejo in jo predstavljajo na številnih festivalih, znanih kot »fiestas«.

Starodavna filipinska kultura je temeljila predvsem na legendah iz ljudske folklore, ki je bila pred špansko kolonializacijo glavni temelj življenja. S pomočjo teh ljudskih pravljic so prenašali tradicijo in kulturna prepričanja iz roda v rod, skozi mnoge generacije.

Ljudje so izjemno prijazni in kljub revščini med najbolj srečnimi prebivalci našega planeta. Umirjeni, brez pretiranega hitenja, za našo evropsko miselnost vse preveč sproščeni, kar se točnosti tiče, živijo svoje življenje v prepričanju, da je optimističen pogled naprej edino, kar šteje.

Kljub španskim in ameriškim vplivom so prebivalci zelo naklonjeni precej poganskim navadam, vražam in mitom. Na določenih otokih še vedno domujejo šamani, duhovni zdravilci, otok Siquijor pa med domačini še dandanes velja za otok »čarovnic, mističnih bitij in črne magije«.  

Vizija in poslanstvo skupine Parangal je poklon filipinski tradicijski dediščini z ohranjanjem in promocijo plesa, glasbe ter filipinskih etničnih oblačil, vse pa temelji na podrobnih raziskavah, delavnicah in predstavah. Kulturo in umetnost Filipinov skrbno raziskujejo ter izkazujejo spoštovanje do avtohtonih načinov plesa, glasbe, življenja, obredov, tradicije ter oblačil. Njihov cilj je služiti kot most, ki povezuje sodobno s starodavnim in sedanjost s koreninami prednikov, saj želijo ohraniti svojo, filipinsko kulturo. »Parangal« pomeni poklon. Povezovanje tradicije z mističnimi elementi ter negovanje izjemno bogate kulture skozi raziskovanje in ohranitev avtohtone filipinske oblike umetnosti v tradicionalni glasbi, plesu ter kostumih – to so najbolj opazne značilnosti te skupine. Gojijo običaje, ki so plod filipinske skrivnostne tradicije in njihovi nastopi so prava paša za oči.

Zaradi pandemije večina azijskih folklornih skupin tudi v letošnjem letu ne bo potovala v Evropo. Zato smo se morali znajti in poiskati rajske Filipine nekje drugje. Člani legendarne filipinske skupine Leyte Kalipayan, ki nas je leta 2000 navdušila na našem Folkartu, so nas usmerili v Združene države in nas povezali, po njihovem mnenju ter priporočilu, z eno najboljših tradicionalnih skupin izven Filipinov, skupino Parangal iz San Francisca. In smo šli v akcijo.

Zato bomo lahko to izjemno kulturo letos po enaindvajsetih letih spet občudovali na našem festivalu.

5. POLJSKA

Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin

Nobelovi nagrajenci. Marie Curie, Chopin in Kopernik. Burna zgodovina. In pogumni, srčni ljudje.

Zaradi bližine te obširne države s skoraj 39 milijoni prebivalcev, od Maribora do Krakowa je približno 500 kilometrov, in tudi zaradi naših skupnih slovanskih korenin, imamo občutek, da Poljsko zelo dobro poznamo. Mogoče pa vseeno ne tako zelo? Seveda ima Poljska burno zgodovino, polno vzponov in padcev, še več pa kontroverznosti. Znana je po tem, da je kot vzhodna dežela postala zahodna in bila prvi medkulturni talilni lonec Evrope. Nekoč večkulturna država, kjer so živeli Poljaki, Ukrajinci, Belorusi, Litovci, Judje, Tatari, Armenci in Nemci, je danes skoraj enoetnična in pretežno katoliška. Je država s prvo ustavo v Evropi in s pristaniškim mestom Gdansk, ki je imelo glavno vlogo pri podiranju »železne zavese«. Poljska ima tudi eno največjih jezerskih območij v Evropi in preko 500 kilometrov dolgo obalo na Baltskem morju, z obilico lepih plaž. Voda, voda povsod.

Ima pa tudi 17 Nobelovih nagrajencev. Ena izmed njih je Marie Curie Sklodowska, ki je bila prva znanstvenica, in do zdaj edina, ki je prejela to prestižno nagrado kar dvakrat. Bila je tudi prva profesorica na pariški Sorboni. Vsi vemo, da je Nikolaj Kopernik postavil sonce tja, kamor spada. Le kdo ni bral romanov Henryka Sienkiewicza? In o Frédéricu Chopinu ni treba izgubljati besed.

Med mladimi evropskimi turisti pa je Poljska, razen po neizgovorljivih imenih mest, kot so Bydgoszcz, Rzeszow in Szczecin, znana tudi po tem, da so McDonaldsovi hamburgerji smešno poceni.

Poljska je dežela srčnih ljudi, ki stremijo k ambicioznemu napredku, hkrati pa ohranjajo slikovito tradicijo, ki jim veliko pomeni. Pravzaprav jo živijo. Polna je praznoverja, obredov ter praznovanj skozi vse leto. Nekateri so trdno zakoreninjeni v krščanstvu, prevladujoči religiji, drugi spet izhajajo iz poganskih obredov ob različnih letnih časih.

In študentska plesna skupina Jawor z Univerze za naravoslovje v Lublinu nam to lepoto prinaša na naš mariborski oder. Mladi, zagnani in srčni člani imajo skupen cilj ter se družijo v ansamblu predvsem zaradi ljubezni do svojih korenin in ljudske tradicije. Skupina že od samega začetka deluje pod okriljem svoje univerze in prikazovanje bogate tradicije postavlja na vedno višjo raven; izpopolnjujejo in nadgrajujejo ples, glasbo, predvsem pa raziskovanje in izdelovanje tradicionalnih kostumov, ki so bogati z vezeninami in čipkami, živahnih barv. Njihov repertoar je raznolik ter vsebuje mešanico plesov iz različnih regij Poljske, kot so Lublin, Chełm, Kaszuby, Šlezija, Podlasie, Kurpie, Wielkopolska, Opoczno, Łowicz, Resovia, Kraków, Żywiec, Sądeckie, Spiskie in Cieszyń. Izvajajo tudi številne najbolj znane narodne plese, kot so krakovienne, kouiaviak, poloneza in mazurka. V približno pol stoletja delovanja je skupina izvedla več kot 5000 koncertov in obiskala več kot 60 držav na vseh celinah.

Za letošnjo destinacijo pa so si izbrali prav naš Folkart.

6. ŠPANIJA

Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza

Jota, pa ni jed. La jota aragonesa. Je tradicionalna glasba in ples. Kitare, lutnje, bobni in orglice.

Kadar pomislimo na Španijo, najprej pomislimo na siesto, flamenko, agrume, sangrijo, odlično kulinariko in na Moto GP. Pa na njihove številne svetovno znane običaje, kot sta recimo tek pred biki v Pamploni in obmetavanje s paradižniki v Buñolu. Izjemna dežela. Na področju umetnosti in športa je v samem svetovnem vrhu. Pomembne osebnosti prihajajo iz Španije, ki so močno vplivale na dojemanje sveta, kakršen je danes; Krištof Kolumb, Pablo Picasso, Salvador Dali, Miguel de Cervantes, Antoni Gaudí, Montserrat Caballé, Plácido Domingo in nešteti drugi.

Bogata zgodovina je oblikovala današnje življenje Španije; za Rimljani so prišli Arabci, nato Goti, za njimi Mavri, po Habsburžanih pa so Burboni prinesli vsaj malo boljše čase. Po mračnem obdobju državljanske vojne se je Španija razvila v demokratično državo.

Danes je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu.

V folklori je Aragonija znana po joti, tipičnem tradicionalnem plesu, prestolnica Zaragoza pa je najbolj obiskana destinacija v regiji. Ni tako turistično znamenita, kot so Barcelona, Madrid, Sevilla in Valencia, vendar skriva dolgo, pestro zgodovino ter obilico izjemnih doživetij. Življenje v Zaragozi je ugodno tudi za mlade, ki se vedno znova vračajo v zavetje domačnosti. Družabno življenje je živahno in običajna so srečanja med znanci ter prijatelji, ki se ob dobri hrani in pijači družijo pozno v noč. So zelo povezani, med seboj naklonjeni, in radodarno si delijo poljube ter objeme.

Kot je za Andaluzijo značilen flamenko, je kulturna posebnost Aragonije vsekakor jota, La jota aragonesa, tradicionalna zvrst glasbe in plesa. Aragonska jota je najbolj znan izraz aragonske folklore. Naj bi izvirala prav iz te regije, je pa razširjena tudi drugje, na primer v Galiciji in Kataloniji. Začetki segajo v 18. stoletje, zaradi zahtevnosti plesnih korakov in načina petja pa je vrhunec svojega sijaja dosegla šele v 19. stoletju. Najbolj čiste oblike jote je še vedno mogoče najti v Zaragozi. Danes obstaja veliko sodobnih oblik, ki jih izvajajo različne folklorne skupine. Ples je poskočen, plešejo ga moški in ženske. Tričetrtinski ritem spremljajo kitare, lutnje, posebne orglice in bobni, predvsem pa kastanjete v rokah plesalcev. Skupina »Raíces de Aragón« (Korenine Aragonije) prihaja ravno iz Zaragoze in je ena najbolj reprezentativnih folklornih skupin v tej avtonomni skupnosti. Leta 1977 jo je ustanovil Angel Martínez Quesada, koreograf in režiser, ki je zbral nekatere tamkajšnje najboljše umetnike folklore z namenom, da bi nadgradil glasbo, pesmi in plese svoje dežele. Uspeh ni izostal; skupina je opravila izjemno nalogo pri obnovi že malce pozabljene tradicije. Po nastopu na velikem festivalu v Kanadi leta 1990 pa je to izjemno kulturo spoznala tudi svetovna folklorna javnost. Zaradi pestrosti ter posebnega aragonskega petja so bili pravo odkritje.

Zato se jih še posebej veselimo, glasnike Aragonije, saj česa podobnega pri nas še nismo videli.

 

Lokacija

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava