34. Folkart (ESP)

Folkart | folklora in ples | Folklorni festival

Mestne ulice in trgi žarijo od živahnih barv, glasbe, plesa, petja in nasmejanih obrazov.

Mednarodni CIOFF® folklorni festival Folkart

Mariborski folklorni festival je znan in cenjen po vsem svetu, že desetletja pa je priljubljena ter želena destinacija tujih folklornih skupin. Folkart združuje svetovno tradicijsko kulturo, ki naše mesto za teden dni spremeni v živahno prestolnico ljudske kulture, obarvane z barvami mnogih kontinentov.

Prvi Folkart so takratni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora organizirali v veliki želji ustvariti svoj festival – naj bo enak, če ne boljši od vseh tistih, na katerih so plesali po svetu, so si zadali. In uspelo jim je. Ambiciozno zastavljen projekt je kaj hitro osvojil srca Mariborčanov, takoj pa ga je med svoje člane povabila svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d'Arts Traditionnels) in Folkart je še danes edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan s strani te vplivne organizacije. In ravno naš Folkart je bil prvi folklorni festival na svetu sploh, ki mu je leta 2013 s pokroviteljstvom čast izkazal UNESCO.

Pod okriljem Narodnega doma Maribor se je Folkart zasidral med najbolj vidne folklorne festivale sveta. Vsako leto mozaik svetovne kulturne tradicije dopolni s kakšnim novim biserom in letošnje leto jih bo spet kar nekaj. Kontrast, raznolikost, odličnost. K nam prihaja najboljša skupina gavčov iz dežele tanga, nogometa in govedine. Največji, povsod zaželeni profesionalci iz Argentine. Da njihova dežela ni le karnevalski Rio in nogomet, nam bodo dokazali plesalci in plesalke iz vroče Brazilije. Polinezijci, pa Čile? O, ja, saj so potomci ljudstva Rapa Nui, ene najstarejših civilizacij na planetu, z Velikončnega otoka. Mistika, duhovi, šamani in eleganca, vse to je kultura, tako značilna za Filipine. Seveda bodo zastopani tudi Evropejci. Poljska, država, ki je igrala pomembno vlogo pri odpiranju »železne zavese«, od koder je Nikolaj Kopernik, ki je sonce postavil tja, kamor spada. Uživali bomo v aragonski joti, ki ni enolončnica, ampak ples. Kitare, lutnje, kastanjete in – Španija. To pisano svetovno mešanico pa bo seveda začinila naša majhna deželica na sončni strani Alp, Slovenija.

V času, ko svet pada s tečajev, se bi morali vsi skupaj bolj zavedati, kako pomembni smo vsi ljudje in kako pomembna je kultura za identiteto vsakega naroda. Dovolimo si priznati, da imamo vrhunski, edinstven festival, in to tik pred nosom, na lastnem dvorišču, ki je cenjen po celem svetu – od Nove Zelandije, Indonezije, Afrike, Amerike, Kitajske do Evrope ... Takšne vrednote, kot so kultura, umetnost in šport nas združujejo, povezujejo in iz nas izvabljajo tisto najboljše. Slovenci, sploh pa Mariborčani, smo živahni, veseli ljudje. Gostoljubni. Dobri kot kruh. Malce občutljivi, pa vendar na pravi strani brega. Tako nas vidijo folkloristi, vsi ti tujci, ki bodo že 34. leto zapored prišli k nam, da bi nam z največjim ponosom predstavili svojo kulturo. Da, vse najlepše govorijo o nas tudi vsi tisti, ki so vseh prejšnjih 33 let plesali po Mariboru. Le zakaj jim ne bi verjeli in bili ponosni?

Bodimo ponosni nase in na naš Festival Lent ter na Folkart, ki je s statusom velikana trdno zasidran v folklornem svetu. Saj celo Argentinci, tisti iz enega največjih folklornih ansamblov na svetu, pravijo: »To je naš Folkart, to je naš Maribor!«


Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)

Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)

Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART - zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)


Sodelujoče skupine v letu 2022

1/ Argentina - Compañía artística »Gran ballet Argentino«, Córdoba
2/ Brazilija - Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile - Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini - Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska - Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija - Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija - Akademska folklorna skupina »Študent«, Maribor


ŠPANIJA

Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza

Jota, pa ni jed. La jota aragonesa. Je tradicionalna glasba in ples. Kitare, lutnje, bobni in orglice.

Kadar pomislimo na Španijo, najprej pomislimo na siesto, flamenko, agrume, sangrijo, odlično kulinariko in na Moto GP. Pa na njihove številne svetovno znane običaje, kot sta recimo tek pred biki v Pamploni in obmetavanje s paradižniki v Buñolu. Izjemna dežela. Na področju umetnosti in športa je v samem svetovnem vrhu. Pomembne osebnosti prihajajo iz Španije, ki so močno vplivale na dojemanje sveta, kakršen je danes; Krištof Kolumb, Pablo Picasso, Salvador Dali, Miguel de Cervantes, Antoni Gaudí, Montserrat Caballé, Plácido Domingo in nešteti drugi.

Bogata zgodovina je oblikovala današnje življenje Španije; za Rimljani so prišli Arabci, nato Goti, za njimi Mavri, po Habsburžanih pa so Burboni prinesli vsaj malo boljše čase. Po mračnem obdobju državljanske vojne se je Španija razvila v demokratično državo.

Danes je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu.

V folklori je Aragonija znana po joti, tipičnem tradicionalnem plesu, prestolnica Zaragoza pa je najbolj obiskana destinacija v regiji. Ni tako turistično znamenita, kot so Barcelona, Madrid, Sevilla in Valencia, vendar skriva dolgo, pestro zgodovino ter obilico izjemnih doživetij. Življenje v Zaragozi je ugodno tudi za mlade, ki se vedno znova vračajo v zavetje domačnosti. Družabno življenje je živahno in običajna so srečanja med znanci ter prijatelji, ki se ob dobri hrani in pijači družijo pozno v noč. So zelo povezani, med seboj naklonjeni, in radodarno si delijo poljube ter objeme.

Kot je za Andaluzijo značilen flamenko, je kulturna posebnost Aragonije vsekakor jota, La jota aragonesa, tradicionalna zvrst glasbe in plesa. Aragonska jota je najbolj znan izraz aragonske folklore. Naj bi izvirala prav iz te regije, je pa razširjena tudi drugje, na primer v Galiciji in Kataloniji. Začetki segajo v 18. stoletje, zaradi zahtevnosti plesnih korakov in načina petja pa je vrhunec svojega sijaja dosegla šele v 19. stoletju. Najbolj čiste oblike jote je še vedno mogoče najti v Zaragozi. Danes obstaja veliko sodobnih oblik, ki jih izvajajo različne folklorne skupine. Ples je poskočen, plešejo ga moški in ženske. Tričetrtinski ritem spremljajo kitare, lutnje, posebne orglice in bobni, predvsem pa kastanjete v rokah plesalcev. Skupina »Raíces de Aragón« (Korenine Aragonije) prihaja ravno iz Zaragoze in je ena najbolj reprezentativnih folklornih skupin v tej avtonomni skupnosti. Leta 1977 jo je ustanovil Angel Martínez Quesada, koreograf in režiser, ki je zbral nekatere tamkajšnje najboljše umetnike folklore z namenom, da bi nadgradil glasbo, pesmi in plese svoje dežele. Uspeh ni izostal; skupina je opravila izjemno nalogo pri obnovi že malce pozabljene tradicije. Po nastopu na velikem festivalu v Kanadi leta 1990 pa je to izjemno kulturo spoznala tudi svetovna folklorna javnost. Zaradi pestrosti ter posebnega aragonskega petja so bili pravo odkritje.

Zato se jih še posebej veselimo, glasnike Aragonije, saj česa podobnega pri nas še nismo videli.

 

Lokacija

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava