Mednarodni CIOFF® folklorni festival FOLKART 

Mariborski Folkart, največji slovenski in tudi evropski folklorni praznik, je mariborsko okno v svet. 

Je edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan tako s strani svetovne nevladne organizacije CIOFF® in vrhunskih strokovnjakov. Naše mesto je že zdavnaj postavil v center folklornega zemljevida Evrope, prav tako tudi na eno najvidnejših mest v svetovnem merilu. Folkart sleherno leto privabi najbolj uveljavljene folklorne skupine od blizu in daleč. Mariborčani tako kar na domačem pragu spoznavamo tradicijsko kulturo, običaje, zvoke in ritme sveta, tudi tistih najbolj skritih kotičkov našega planeta, ki jih vidimo le na zemljevidih. Sicer je pandemija grobo oklestila program že v letu 2020, kljub temu pa smo vztrajali. Tudi letos. Uspelo nam je povabiti nekaj odličnih folklornih ansamblov, ki bodo dodobra popestrili ter obarvali naše mesto. 

Folkart, ki so ga Mariborčani že dolgo nazaj vzljubili in so nanj upravičeno ponosni, je zakorakal v svoje triintrideseto leto. Smelo, optimistično. Za vse ljudi svobodnega duha in odprtega srca, ki želijo videti tudi preko oddaljenih obzorij. 

Še dve leti nazaj smo lahko mirno rekli, da se ob nastopih folklornih skupin po mestnih ulicah in trgih »pol Maribora zbere v mestu«. Na svoj račun so prišli vsi ljubitelji čarobnega, barvitega svetovnega ljudskega izročila. In zakaj ne bi moglo biti tako tudi letos? Seveda bo. Sicer manj množično, saj bomo na festivalu upoštevali vse ukrepe proti širjenju virusa, vendar vseeno zanimivo, veselo, glasno. 

Letošnji Folkart bo potekal v znamenju miline ter barvitosti češke skupine »Kyjov«, energičnosti in popolnosti bolgarske skupine »Sredets« ter izjemne strasti in vrhunskosti srbske skupine »Sevojno«, v družbi izjemne slovenske skupine »AFS Študent«, naših mariborskih »Kudovcev«. 

Folkloristi komaj čakajo na te nastope, razveselijo jih gledalci, s katerimi zelo radi delijo svojo kulturno tradicijo. Zato ne zamudite srečanja s folkloristi. Z bežnim pogledom, iskrenim nasmeškom ali fotografijo si lahko ustvarite nepozabne spomine.

Priložnosti bo kar nekaj; v četrtek, 1. julija in v petek, 2. julija, se bodo vse nastopajoče skupine predstavile že dopoldan na Glavnem trgu in Trgu Leona Štuklja, enako v zgodnjih večernih urah. V petek proti večeru pa tudi v mestnem parku, na Art kampu.

Sklepno dejanje letošnjega Folkarta pa bo v soboto, 3. julija zvečer, v prekrasni dvorani Union, kjer se bodo vse nastopajoče skupine s svojimi najboljšimi koreografijami poslovile od Mariborčanov. 

V teh časih, ki jih označuje pandemija, še posebej potrebujemo optimizem, vero v boljše čase in pogled skozi okno v svet, ki nam ga nudi Folkart – veselo bo, čudovito, glasno in strastno!

Da, v soboto se bomo poslovili od letošnjih udeleženk. Ampak samo za letos. V naslednje leto pa zremo z optimizmom, saj verjamemo, da bomo ponovno na svojem »domačem dvorišču« pozdravili bisere svetovne folklore tudi z drugih celin, ne le Evrope, ki smo jih v našem mestu imeli priložnost občudovati skozi desetletja. Da, naš Folkart, izjemen festival, je naše mesto že zdavnaj postavil na svetovni zemljevid.   

Četrtek, 1. julij
10.30 Glavni trg: 33. FOLKART (BIH, BUL)
11.00 Trg Leona Štuklja:  33. FOLKART (BIH, BUL)
11.00 Glavni trg: 33. FOLKART (CZE, SRB)
11.30 Trg Leona Štuklja: 33. FOLKART (CZE, SRB)
19.00 Glavni trg: 33. FOLKART (BUL, CZE, SRB)
19.30 Miklavž, Športna dvorana: 33. FOLKART (BIH)

Petek, 2. julij
10.30 Glavni trg: 33. FOLKART (BIH, CZE, SLO)
11.00 Trg Leona Štuklja:  33. FOLKART (BIH, CZE, SLO)
17.00 Mestni park Maribor: 33. FOLKART (BIH, CZE, SLO)
20.00 ŠD Lenart: 33. FOLKART (SRB)
20.00 KD Slovenj Gradec: 33. FOLKART (BUL)

Sobota, 3. julij
11.00 Glavni trg:  33. FOLKART (BIH, BUL, CZE, SRB)
20.00 Dvorana Union: 33. FOLKART – ZAKLJUČEK (BIH, BUL, CZE, SRB, SLO)

Sodelujoče skupine v letu 2021

1/ BOLGARIJA – Folklorni plesni ansambel »Sredets« iz Sofije
2/ ČEŠKA – Folklorni ansambel Moravske »Kyjov« iz Kyjova
3/ SRBIJA – Ansambel narodnih plesov in pesmi KUD »Sevojno« iz Sevojna
4/ BOSNA IN HERCEGOVINA – Folklorni ansambel AKCUS »Seljo« iz Sarajeva
5/ SLOVENIJA – Akademska folklorna skupina »Študent« iz Maribora
6/ SLOVENIJA– Glasbeni sestav Akademske folklorne skupine »Študent«, Maribor

1. BOLGARIJA

Folklorni plesni ansambel »Sredets«, Sofija

Bolgarija povezuje Evropo z Orientom, je dežela vrtnic in vrhunske kulinarike; poznavalci stavijo na »šopsko salato«, »grozdovo rakijo« in »pečeno jagnje«. Ena najstarejših držav v Evropi premore ogromno število veličastnih naravnogeografskih in kulturnih spomenikov pod zaščito UNESCA. Je raznolika, prvinska dežela, z neokrnjeno naravo. Dolge, lepe peščene plaže, živopisna jezera in reke, veličastne planine in vinogradi, pa tudi najbolj redke vrste divjih živali v Evropi.Ljudje so ponosni, samosvoji, tipično slovansko gostoljubni in prijazni. Na tem območju so imeli svoja prva prebivališča že Tračani, na obali Črnega morja so starodavni Grki gradili svoja prva mesta, svoj pečat pa so s priključitvijo velikemu imperiju dodali še Rimljani. Tako je stičišče mnogih starodavnih kultur postavilo temelj za bogato tradicijo in ljudske običaje, ki jih Bolgari tudi dandanes strastno negujejo.

Vso to strast do lastnih korenin nam bodo predstavili člani ansambla »Sredets«, ki je najstarejši folklorni plesni ansambel v Bolgariji, saj je leta 2017 praznoval častitljivih 80 let obstoja. V začetku leta 1937 ga je v Sofiji ustanovila skupina navdušenih mladih zanesenjakov, pod vodstvom Jordana Nikolova, in sicer pod pokroviteljstvom občine mesta Sofija.V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je vodstvo prevzel g. Dimitar Dimitrov, ki je ustvaril plese, kot so svetovno znane »Shopska suita«, »Trakiiska Nazdravitza«, »Gergiovden« in »Pirinska Mladost«. Od takrat jih izvajajo generacije in generacije plesalcev. Tako je ansambel »Sredets« postal standard za pravilno in visoko umetniško interpretacijo bolgarske glasbe ter folklornega plesa, in si s tem prislužil sloves enega najboljših folklornih ansamblov v Bolgariji. Odlikujeta jih izjemna čistost, slog ter močno čustveno in pristno umetniško mojstrstvo. Zaradi najvišjih umetniških dosežkov in bogate koncertne dejavnosti ima ansambel bogato zbirko nagrad, ki si jih je prislužil s številnimi nastopi na neštetih odrih po svetu.

2. ČEŠKA

Folklorni ansambel pesmi in plesov Moravske »Kyjov«, Kyjov

Češka, dežela z bogato univerzitetno tradicijo ter močno avtomobilsko in strojno industrijo, je celinska država v srednji Evropi, ki zajema tudi zgodovinska ozemlja nekdanjih avstrijskih dežel, in sicer Češko, Moravsko in Češko Šlezijo. Skozi zgodovino je ta država doživljala mnoge težke spremembe, ki so v obdobju po drugi svetovni vojni zaustavile hitro rastoč gospodarski razvoj ter začasno utišale svobodomiselni duh prebivalcev. Češka kultura, literatura, glasba in umetnost so igrale pomembno vlogo še posebej v časih, ko so bili Čehi politično zatirani. Skozi kulturna in literarna prizadevanja, še posebej v začetku 19. stoletja in nato ponovno leta 1960, so se Čehi borili za politično svobodo; iz obdobja za železno zaveso so zrasli v samozavesten, politično ozaveščen in uspešen narod. Češka namreč ne slovi zgolj po pivu, ki je nekakšen njihov zaščitni znak, ampak predvsem kot dežela gradov in dvorcev, očarljivih majnhih mest, izjemne UNESCOVE dediščine, še posebej pa po najstarejši univerzi srednje Evrope (Karlova univerza). Ena najlepših evropskih prestolnic, »Zlata« Praga, je peto najbolj obiskano mesto na svetu.

To očarljivo, nadvse zanimivo in s tradicijo bogato deželo, od nas oddaljeno le nekaj ur vožnje, bodo predstavili mladi člani Ansambla ljudskih pesmi in plesov Kyjov, ki deluje v istoimenskem mestu, znanem kot »kraljevsko«, na jugovzhodu Moravske na Češkem. Ansambel je bil ustanovljen leta 1942, ko so mladi in strastni ljubitelji kulturne tradicije želeli ohraniti bogato dediščino ljuske zakladnice. Še dandanes je glavna usmeritev ansambla iskanje, oživitev in ohranjanje starih, še posebej tistih že skoraj pozabljenih običajev, ki jih skozi pesem in ples, ob avtentični češki glasbi predstavljajo po svetu. In ravno zahvaljujoč tem dejavnostim ansambla majhno, vendar zelo poznano mesto Kyjov, ki šteje samo okoli 12.000 prebivalcev, še naprej vzdržuje po vsej deželi znane tradicionalne sezonske svečanosti, kot so pust, postavljanje mlajev ter prirejanja najstarejšega ljudskega praznika na Češkem, imenovanega »Moravsko leto«. Ob vseh teh aktivnostih mladi člani ansambla Kyjov občinstvu doma ter vse od Evrope, Amerike in Azije predstavljajo izjemno kulturo svoje dežele. Njihovi nastopi pa imajo zaradi umetniško izdelanih ter razkošnih narodnih noš (kostumov) še poseben pridih vrhunskosti.

3. SRBIJA

Ansambel narodnih plesov in pesmi KUD »Sevojno«, Sevojno

Srbija leži v jugovzhodnem delu Evrope, v samem srcu Balkanskega polotoka. Med več kot sedmimi milijoni prebivalcev živijo Srbi in pripadniki okoli 40 različnih narodnostnih skupnosti. Ljudje so gostoljubni ter temperamentni veseljaki čudovite narave. V svetu je najbolj znana srbska metropola Beograd, vendar je Srbija veliko več kot le prestolnica. Številni naravni rezervati, zdravilišča, jezera ter zgodovinski spomeniki so izjemnega pomena, priljubljena pa je tudi tradicionalna kulinarika. Ponosni so na svojo svojstveno kulturo in bogato ljudsko tradicijo, ki plemeniti evropski kulturni prostor.

Srbska tradicijska kultura je znana po vsem svetu. Izjemno raznovrstna, energična, strastna in čudovita. Najprej seveda pomislimo na »kolo«, ki je tudi del nesnovne kulturne dediščine Srbije pod UNESCOVO zaščito. Vendar imajo sami širši izraz za folklorne plese, in to so t. i. »igre«, vezane na etnično ozemlje, iz katerega izvirajo. Temu prilagodijo tudi narodne noše (kostume), ki so vse po vrsti neprecenljive vrednosti. Zlato okrasje, nakit, cekini, materiali – vse so ročno izdelane umetnine. 

Pod okriljem podjetja Valjarnica bakra in aluminija iz Sevojna je bilo leta 1954 ustanovljeno kulturno umetniško društvo Sevojno. Mnoge generacije so dobile priložnost ukvarjati se s kulturo, največje zanimanje pa je vladalo za ljudske plese, pesmi in glasbo, kar je sploh značilno za Srbijo – gojijo globoko spoštovanje do svojega ljudskega izročila, ga negujejo in ohranjajo v prvotni obliki.  

Z mnogo vloženega truda se je folklorna sekcija počasi osamosvojila ter na osnovi uspehov prerasla v današnjo vrhunsko folklorno skupino, ki spada med najboljše v Srbiji. Mnoga gostovanja širom sveta na največjih festivalih so potrditev visoke kvalitete in prepoznavnosti ansambla. 

Originalnost, raznolikost, ritem, lepota noš, obširen program in izjemna iskrivost ter izvajalske sposobnosti so največja odlika ansambla, ki vlaga velike napore v ohranjanje pristnih in izvirnih ljudskih običajev. Prav tako ohranjajo izvirnost narodnih noš in njihova izjemna zbirka folklornih kostumov, vseh izdelanih ročno, vsebuje veliko primerkov, starih tudi preko sto let.

Navdušeno občinstvo širom sveta je najboljši dokaz, da je folklorna skupina Sevojno ena izmed najboljših, vrhunskih skupin balkanskega prostora. 

4. BOSNA IN HERCEGOVINA

Folklorni plesni ansambel »AKCUS Seljo«, Sarajevo

Bosna in Hercegovina že po obliki spominja na srce, ki leži v osrčju jugovzhodne Evrope. Na tem prostoru sta se vedno srečevali vzhodna in zahodna civilizacija ter ustvarjali fascinantno zgodovino. Severni in osrednji del se imenujeta Bosna, južni del, ki se je v preteklosti imenoval Hum, pa je v 19. stoletju dobil ime Hercegovina. Osupljivo čudovita dežela z znanimi rekami Neretvo, Drino, Uno, in Taro, planinami Jahorino in Bjelašnico, z neskončno paleto naravnih krajin, kultur ter tradicij, je država treh narodov in številnih narodnostnih manjšin. V njeni burni zgodovini, vse od drugega slovanskega naseljevanja v 7. stoletju, ko se je nedolgo zatem pojavila prva omemba imena Bosna, preko Osmanskega cesartsva, Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS in Jugoslavije ter vse do samostojnosti, je Bosna in Hercegovina vsem zgodovinskim pretresom navkljub ostala multikulturna, večverska družba, glavne pa so islamska, pravoslavna in katoliška. Multikulturnost ji je usojena, in kultura te barvite dežele je izjemna; ne najdemo je le na zidovih umetnostnih galerij ter muzejev, ampak v srcu čudovitih ljudi, ki svojo kulturo prav fanatično častijo. Jo živijo. Tamkajšnji prebivalci so lahko ponosni na svojo gostoljubnost. Z gostom ravnajo kot z družinskim članom, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, tujce pogosto povabijo k sebi na kavo, v svoj dom. Njihova gostoljubnost preprosto ne pozna meja.

Akademski kulturni center »Seljo« je bil ustanovljen leta 1949 v Sarajevu. Študentom so želeli omogočiti razvijanje talentov ter uresničiti željo po kreativnem ustvarjanju, kar je skozi uspešno zgodovino zdaleč preraslo amaterske standarde. Od nastanka do danes je v »Selju« delovalo več kot 25.000 članov in med ostalimi je tudi folklorna sekcija ena tistih, ki je pustila trajen pečat na mnogih festivalih po vsem svetu. Vrhunska kakovost, avtentični in raznoliki tradicijski kostumi ter strast do izražanja tradicijske kulture so dokaz prepletanja starodavnih kultur, ki so se zlile v pisano paleto izjemnih zgodb. In, kot pravi pesnik Branko Čopić, eden izmed velikanov bivše Jugoslavije: »Ima negdje, zemlja jedna, plemenita, topla, čedna. Ima jedna zemlja snena, lijepa, nježna, kao žena! Ima jedna rajska bašta, u kojoj se voli, prašta. U toj bašti ruža rosna, ima jedna zemlja – Bosna!«

5. SLOVENIJA 

Akademska folklorna skupina »Študent«, Maribor

Mala Slovenija, država velikih in marljivih ljudi, je pravi biser naravnih lepot ter polna ljudskih šeg in običajev. Podalpska dežela na jugu Evrope, z manjšim delom tudi sredozemska in panonska, je prava mešanica vplivov različnih kultur, kar se odraža v bogati ljudski dediščini, ki jo ohranjajo številne folklorne skupine. Ena najboljših in najvidnejših je mariborska skupina Študent, katere začetki segajo v leto1964.Do osamosvojitve Republike Slovenije so izvajali plese vseh jugoslovanskih republik ter pokrajin, kasneje pa so delo usmerili v raziskovanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin. 

Člani AFS Študent bogato folklorno tradicijsko izročilo predstavljajo po vsej Evropi, obiskali pa so tudi že Ameriko, države v Aziji in celo daljni Avstralijo ter Polinezijo. S svetovno priznanih folklornih festivalov se »študentje« vračajo z najvišjimi možnimi ocenami za njihovo kvaliteto izvedbe ter odrsko predstavitev. S svojim kvalitetnim in predanim delom si je akademska folklorna skupina Študent pri slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobila tudi prestižni priznanji Zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Maribor in Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost. Njihov umetniški program sestavljajo koreografije, ki so plod poglobljenega raziskovanja slovenske tradicije, ljudskega izročila, šeg in navad. AFS Študent pa tudi pomaga pri organizaciji Mednarodnega CIOFF® folklornega festivala Folkart, katerega nepogrešljiv del so že od samega začetka, od leta 1989. 

6. SLOVENIJA

Glasbeni sestav Akademske folklorne skupine »Študent«, Maribor

Člani Akademske folklorne skupine Študent, naši mariborski »Kudovci«, skrbijo ne le za ohranjanje bogatega plesnega in pevskega ljudskega izročila, ampak tudi za ljudsko, folklorno glasbo, ki je osnova za zaokroženo celoto. Brez glasbe plesalci ne bi mogli izvajati zanimivih plesnih koreografij. Skozi več kot pet desetletij dolgo in bogato zgodovino mariborske Akademske folklorne skupine (AFS) Študent se je v skupini zvrstilo več generacij glasbenikov, ki so odločilno pripomogli k visoki ravni kvalitete ter k celotni, odlični podobi naših folkloristov. 

Zdajšnja generacija »muzike« AFS Študent je v mnogočem podobna prejšnjim generacijam, po drugi strani pa so spet nekaj posebnega. So izjemno srčna glasbena skupina, s posebnim umetniškim nabojem in polni srčne energije. Pod umetniškim vodstvom Mirana Waldhűtterja - Hitrega, z visoko mero pripadnosti ter ljubezni do lepe slovenske ljudske glasbe kot tudi glasbe nasploh, uspešno dokazujejo, da so po kvaliteti v samem slovenskem vrhu tovrstne umetnosti.

Program letošnjega Folkarta bodo popestrili s svojim odličnim muziciranjem ter z živahno in nalezljivo pozitivno energijo.